Kristus izvaja delo sodbe z resnico

Delo poslednjih dni je razločevanje vseh glede na njihovo vrsto in zaključek Božjega načrta upravljanja, saj se čas bliža in Božji dan je prišel. Bog privede vse, ki vstopijo v Njegovo kraljestvo – vse, ki so Mu zvesti do konca – v čas Boga Samega. A Božje delo pred prihodom dobe Boga Samega ni opazovati dejanja ljudi ali preiskovati človekovo življenje, ampak soditi človekovo nepokorščino, saj bo Bog očistil vse, ki stopijo pred Njegov prestol. Vsi, ki so do danes sledili stopinjam Boga, so tisti, ki stopijo pred Božji prestol, in zato je vsaka oseba, ki sprejme Božje delo v njegovi zadnji fazi, predmet Božjega očiščevanja. Drugače povedano, vsakdo, ki sprejme Božje delo v njegovi zadnji fazi, je predmet Božje sodbe.

V sodbi, ki se začenja v Božji hiši, o kateri je bilo nekoč govora, se »sodba« teh besed nanaša na sodbo, ki jo danes Bog izvaja nad tistimi, ki stopijo pred Njegov prestol v poslednjih dneh. Morda obstajajo tisti, ki verjamejo v takšne nadnaravne zamisli, kot je to, da bo ob prihodu zadnjih dni Bog v nebesih postavil veliko mizo, na katero bo položil bel prt, nato pa, ko bo sedel na velikem prestolu in bodo vsi ljudje klečali na tleh, bo razkril grehe vsakega posameznika in s tem določil, ali bo šel v nebesa ali pa bo poslan v jezero ognja in žvepla. Ne glede na to, kaj si človek zamisli, to ne more spremeniti bistva Božjega dela. Zamisli človeka niso nič drugega kot konstrukti človekovih misli; izhajajo iz človekovih možganov, povzeti in sestavljeni iz tega, kar je človek videl in slišal. Zato pravim, da ne glede na to, kako genialne so te zamisli, so le risbe v stripu in niso zmožne nadomestiti načrta Božjega dela. Človeka je navsezadnje pohujšal satan, kako bi lahko sploh še doumel Božje misli? Človek si predstavlja Božje delo sodbe kot nekaj fantastičnega. Verjame, da ker Bog sam izvaja delo sodbe, mora biti to delo orjaških razsežnosti, nedoumljivo za smrtnike in se mora razlegati po celotnih nebesih ter stresati zemljo; kako bi sicer to lahko bilo Božje delo sodbe? Verjame, da mora biti Bog, ker gre za delo sodbe, še zlasti veličasten in mogočen med Svojim delom ter da morajo vsi tisti, ki jim sodi, v solzah obupno kričati in kleče prositi usmiljenja. Takšne scene bi bile zagotovo spektakularne in globoko ganljive … Vsakdo si domišlja Božje delo sodbe kot nekaj čudežnega. Vendar pa, ali veš, da v času, ko je Bog že začel svoje delo sodbe med ljudmi, ti še vedno vztrajaš v otopelem spancu? Da bo ob času, ko boš mislil, da se je Božje delo sodbe uradno šele začelo, Bog že na novo naredil nebesa in zemljo? Morda boš takrat šele začenjal razumeti pomen življenja, toda Božje neusmiljeno delo kaznovanja te bo, še globoko spečega, pripeljalo v pekel. Šele takrat boš nenadoma spoznal, da se je Božje delo sodbe že končalo.

Ne zapravljajva najinega dragocenega časa in ne govoriva več o teh gnusnih in zavržnih temah. Govoriva namesto tega o tem, kaj beseda sodba opredeljuje. Ob omembi besede »sodba« boš verjetno pomislil na besede, ki jih je Jehova izgovarjal, da bi poučil ljudi v vsaki regiji, in na besede, ki jih je izgovoril Jezus, da bi okaral farizeje. Kljub njihovi strogosti pa te besede niso bile Božja sodba nad človekom; bile so le besede, izgovorjene s strani Boga v različnih okoljih oziroma v različnih kontekstih. Te besede se razlikujejo od besed, ki jih izgovarja Kristus poslednjih dni, ko sodi človeka. Kristus poslednjih dni uporablja različne resnice, da bi poučil človeka, razkril bistvo človeka ter analiziral besede in dejanja človeka. Te besede obsegajo različne resnice, kot so človekova dolžnost, kako naj bi človek ubogal Boga, kako naj bi bil človek zvest Bogu, kako naj bi človek živel normalno človečnost, pa tudi Božjo modrost in značajnost ter podobno. Vse te besede so usmerjene v bistvo človeka in njegovo pokvarjeno značajnost. Še posebej besede, ki razkrivajo, kako človek zavrača Boga, so izgovorjene v zvezi s tem, kako je človek utelešenje satana in sovražna sila proti Bogu. Pri Svojem delu sodbe Bog ne le razkriva naravo človeka z nekaj besedami; On izpostavlja, obračunava in obrezuje na dolgi rok. Vseh teh različnih metod izpostavljanja, obračunavanja in obrezovanja ni mogoče nadomestiti s navadnimi besedami, temveč z resnico, s katero človek nikakor ne razpolaga. Le metode, kot so te, lahko štejemo za sodbo; le prek take sodbe je mogoče doseči, da se človek pokori, da je popolnoma prepričan o Bogu in da pridobi resnično spoznanje o Bogu. Delo sodbe prinese človeku razumevanje pravega obraza Boga in resnice o njegovem lastnem uporništvu. Delo sodbe človeku omogoča, da veliko bolje razume namen Božjega dela ter skrivnosti, ki so mu nerazumljive. Prav tako človeku omogoča, da prepozna in spozna svoje pokvarjeno bistvo in korenine svoje pokvarjenosti ter da odkrije grdobijo človeka. Vse te učinke prinese delo sodbe, saj je bistvo tega dela dejansko odpiranje resnice, poti in življenja Boga vsem tistim, ki imajo vero Vanj. To delo je delo sodbe, ki ga opravlja Bog. Če ne šteješ teh resnic za pomembne, če ne razmišljaš o ničemer drugem kot o tem, kako bi se jim izognil ali kako bi našel novo rešitev, ki jih ne vključuje, potem pravim, da si hud grešnik. Če veruješ v Boga, a ne iščeš resnice ali Božje volje niti ne ljubiš poti, ki te približuje Bogu, potem pravim, da si oseba, ki se trudi izogniti sodbi, da si lutka in izdajalec, ki beži stran od velikega belega prestola. Bog ne bo prizanesel nobenemu uporniku, ki pobegne izpod Njegovega pogleda. Takšni ljudje bodo prejeli še hujšo kazen. Tisti, ki pridejo pred Boga, da jim bo sojeno in so bili obenem še očiščeni, bodo večno živeli v Božjem kraljestvu. Seveda je to nekaj, kar spada v prihodnost.

Delo sodbe je delo samega Boga, zato ga seveda mora izvajati Bog sam; ne more ga namesto Njega opravljati človek. Ker je sodba uporaba resnice za osvojitev človeštva, sploh ni dvoma, da se bo Bog še pojavil v utelešeni podobi, da bi to delo opravljal med ljudmi. To pomeni, da bo Kristus poslednjih dni uporabil resnico, da bi učil ljudi po vsem svetu in jim razodel vse resnice. To je Božje delo sodbe. Mnogi čutijo nelagodje glede drugega utelešenja Boga, saj ljudje težko verjamejo, da bi se Bog utelesil, da bi opravljal delo sodbe. Kljub temu pa ti moram povedati, da Božje delo pogosto daleč presega pričakovanja človeka in ga človeški um težko sprejme. Kajti ljudje so zgolj črvi na zemlji, medtem ko je Bog vrhovno Bitje, ki napolnjuje vesolje; človeški um je kot kotanja umazane vode, v kateri se razmnožujejo le ličinke, medtem ko je vsaka stopnja dela, ki ga usmerjajo Božje misli, očistek Božje modrosti. Ljudje vedno želijo tekmovati z Bogom, in jasno je, kdo bo na koncu izgubil. Vse vas opominjam, da se ne imejte za dragocenejše od čistega zlata. Če drugi lahko sprejmejo Božjo sodbo, zakaj je ne moreš ti? Za koliko pomembnejšega se imaš od drugih? Če drugi lahko sklonijo svoje glave pred resnico, zakaj je ne moreš tudi ti? Božje delo ima neustavljiv zagon. Bog ne bo ponovil dela sodbe zgolj zaradi »prispevka«, ki si ga dal, in obžaloval boš, da si izpustil tako dobro priložnost. Če ne verjameš Mojim besedam, potem preprosto počakaj, da te doleti sodba z velikega belega prestola na nebu! Vedeti moraš, da so vsi Izraelci zavračali in zanikali Jezusa, vendar se je dejstvo Jezusovega odrešenja človeštva vseeno razširilo po vsem vesolju in po celotni zemlji. Ali to ni resničnost, ki jo je Bog že zdavnaj ustvaril? Če še vedno čakaš, da te Jezus odpelje v nebesa, potem pravim, da si trmast, in da ti – tako kot kosu mrtvega lesa^[a] – ni pomoči. Jezus ne bo priznal lažnega vernika, kot si ti, ki ni zvest resnici in išče samo blagoslove. Nasprotno, brez usmiljenja te bo vrgel v ognjeno jezero, kjer boš gorel desettisoče let.

Zdaj razumeš, kaj je sodba in kaj je resnica? Če razumeš, te opominjam, da se pokorno podrediš sodbi, sicer ne boš nikoli imel priložnosti, da bi bil pohvaljen s strani Boga ali da bi te On privedel v Svoje kraljestvo. Tisti, ki samo sprejmejo sodbo, vendar se nikoli ne morejo očistiti, torej tisti, ki bežijo med delom sodbe, bodo večno prezrti in zavrnjeni s strani Boga. Njihovih grehov je več in so hujši od grehov farizejev, saj so izdali Boga in so uporniki proti Bogu. Takšni ljudje, ki niso vredni niti služiti, bodo prejeli strožjo kazen, ki bo poleg tega tudi večna. Bog ne bo prizanesel nobenemu izdajalcu, ki Mu je nekoč izkazal zvestobo z besedami, a Ga je nato izdal. Takšni ljudje bodo prejeli povračilo prek kaznovanja duha, duše in telesa. Ali ni to ravno razodetje Božje pravične značajnosti? Ali to ni Božji namen pri sodbi in razkrivanju človeka? Bog med časom sodbe pošlje vse, ki izvajajo vse vrste hudobnih dejanj, na kraj, poseljen s zlobnimi duhovi, in tem zlim duhovom dovoli, da uničujejo njihova telesa po svoji želji, telesa teh ljudi pa oddajajo smrad trupel. To je njim primerna kazen. Bog zapiše v njihove evidence vsak posamezen greh teh nezvestih lažnih vernikov, lažnih apostolov in lažnih delavcev; nato jih ob pravem času za med nečiste duhove in nečistim duhovom pusti, da jim oskrunijo celotna telesa po svoji želji, tako da se nikdar ne bodo mogli ponovno roditi in nikdar več ne bodo mogli ugledati luči. Tisti hinavci, ki za nekaj časa opravljajo službo, vendar niso zmožni biti zvesti do konca, so po Božjem štetju med hudobneži, saj se zapletajo z zlobneži in postanejo del njihove neurejene drhali; na koncu jih bo Bog uničil. Bog zavrača in ne upošteva tistih, ki nikoli niso bili zvesti Kristusu ali nikoli niso prispevali nič svoje moči; ob spremembi časa jih bo vse uničil. Ne bodo več obstajali na zemlji, kaj šele vstopili v Božje kraljestvo. Tisti, ki nikoli niso bili iskreni do Boga, ampak jih okoliščine prisilijo, da se z Njim površno ukvarjajo, so šteti med tiste, ki opravljajo službo za Njegovo ljudstvo. Preživelo bo le majhno število takšnih ljudi, medtem ko bo večina propadla skupaj s tistimi, ki svojega službovanja ne opravljajo zadovoljivo. Nazadnje bo Bog privedel v Svoje kraljestvo vse, ki so Bogu enako misleči, ljudi in sinove Boga ter tiste, ki jih je Bog vnaprej določil za duhovnike. Predstavljali bodo očistek Božjega dela. Kar zadeva tiste, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij, ki jih je postavil Bog, bodo šteti med nevernike, in lahko si predstavljate, kakšna bo njihova usoda. Povedal sem vam že vse, kar sem vam moral povedati; pot, ki jo izberete, je vaša lastna izbira. Kar morate razumeti, je naslednje: Božje delo nikoli ne čaka na tiste, ki ne morejo z njim držati koraka, in Božja pravična značajnost ne kaže usmiljenja do nikogar.

Opomba:

a. Kos mrtvega lesa: kitajski pregovor, ki pomeni »izven pomoči.«