Bog izpopolnjuje tiste, ki so po Njegovem srcu
Bog si sedaj želi pridobiti določeno skupino ljudi, skupino, ki jo sestavljajo tisti, ki si prizadevajo, da bi sodelovali z Njim, ki znajo ubogati Njegovo delo, ki verjamejo, da so besede, ki jih govori Bog, resnične, in ki znajo uresničevati Božje zahteve; to so tisti, ki imajo v srcu pravo razumevanje, so tisti, ki jih je mogoče izpopolniti, in bodo neizogibno lahko hodili po poti izpopolnjevanja. Tisti, ki jih ni mogoče izpopolniti, so ljudje brez jasnega razumevanja Božjega dela, ki ne jedo in pijejo Božjih besed, ki ne posvečajo nobene pozornosti Njegovim besedam in ki v svojih srcih nimajo ljubezni do Boga. Tisti, ki dvomijo v utelešenega Boga, so vedno negotovi glede Njega, Njegovih besed nikoli ne jemljejo resno in Ga vedno zavajajo, so ljudje, ki se upirajo Bogu in pripadajo satanu; takih ljudi ni mogoče izpopolniti.
Če želiš biti izpopolnjen, potem moraš biti najprej naklonjen Bogu, kajti On izpopolnjuje tiste, ki so mu naklonjeni in ki so po Njegovem srcu. Če želiš biti po Božjem srcu, potem moraš imeti srce, ki je poslušno Njegovemu delu, prizadevati si moraš za resnico in sprejeti moraš Božje preverjanje v vseh stvareh. Ali je vse, kar počneš, podvrženo Božjemu preverjanju? Ali je tvoj namera pravilna? Če je tvoja namera pravilna, te bo Bog pohvalil; če je tvoja namera napačna, to kaže, da tvoje srce ne ljubi Boga, ampak telo in satana. Zato moraš molitev uporabljati kot način za sprejemanje Božjega preverjanja v vseh stvareh. Ko moliš, čeprav osebno ne stojim pred teboj, je Sveti Duh s teboj in sva Jaz ter Božji Duh tista, h kateremima moliš. Zakaj verjameš v to telo? Verjameš, ker ima Božjega Duha. Ali bi verjel v to osebo, če bi bila brez Božjega Duha? Ko verjameš v to osebo, verjameš v Božjega Duha. Ko se bojiš te osebe, se bojiš Božjega Duha. Vera v Božjega Duha je vera v to osebo in vera v to osebo je tudi vera v Božjega Duha. Ko moliš, čutiš, da je Božji Duh s teboj in da je Bog pred teboj, zato moliš k Njegovemu Duhu. Danes se večina ljudi preveč boji, da bi svoja dejanja postavila pred Boga; medtem ko lahko prevaraš Njegovo telo, ne moreš prevarati Njegovega Duha. Vsaka zadeva, ki ne vzdrži Božjega preverjanja, je v nasprotju z resnico in jo je treba zavreči; če ravnamo drugače, grešimo proti Bogu. Zato moraš svoje srce vedno položiti pred Boga, ko moliš, ko govoriš in občuješ z brati in sestrami ter ko opravljaš svoje dolžnosti in greš po svojih opravkih. Ko izpolnjuješ svojo funkcijo, je Bog s teboj, in dokler je tvoja namera pravilna in je namenjena delu Božje hiše, bo On sprejel vse, kar boš storil; iskreno se moraš posvetiti izpolnjevanju svoje funkcije. Če imaš med molitvijo v srcu ljubezen do Boga in iščeš Božjo skrb, zaščito in preverjanje, če so te stvari tvoja namera, bodo tvoje molitve učinkovite. Na primer, ko moliš na srečanjih, če odpreš svoje srce in moliš k Bogu ter Mu poveš, kar ti leži na duši, brez da bi govoril neresnice, bodo tvoje molitve zagotovo učinkovite. Če v svojem srcu iskreno ljubiš Boga, potem prisezi Bogu: »Bog, ki je v nebesih in na zemlji in med vsemi stvarmi, prisegam Ti: Naj Tvoj Duh preveri vse, kar počnem, in naj me ves čas varuje in skrbi zame ter naj omogoči, da bo vse, kar počnem, obstalo v Tvoji navzočnosti. Če bi Te moje srce kdaj koli prenehalo ljubiti ali če bi Te kdaj koli izdalo, potem me strogo kaznuj in preklej. Ne odpusti mi, ne na tem in ne na onem svetu!« Ali si upaš izreči takšno zaprisego? Če si ne upaš, to pomeni, da si plah in da imaš še vedno rad sebe. Ali ste tako odločni? Če je to resnično vaša odločitev, bi morali izreči takšno zaprisego. Če si odločen dati takšno zaprisego, potem bo Bog izpolnil tvojo odločitev. Ko prisegaš Bogu, ti Bog prisluhne. Bog določi, ali si grešen ali pravičen, po meri tvoje molitve in udejanjanja. To je zdaj proces vašega izpopolnjevanja; in če resnično verjameš, da boš izpopolnjen, potem boš vse, kar počneš, prinesel pred Boga in sprejel Njegovo preverjanje; če boš naredil kaj nezaslišano uporniškega ali če boš izdal Boga, potem bo On uresničil tvojo zaprisego, in tako ne glede na to, kaj se ti zgodi, naj bo to pogubljenje ali kazen, je to tvoja lastna zasluga. Prisegel si, zato se moraš zaprisege držati. Če si prisegel, vendar se zaprisege ne držiš, te bo doletela poguba. Ker je bila zaprisega tvoja, bo Bog tvojo zaprisego uresničil. Nekateri se po molitvi ustrašijo in objokujejo: »Vse je končano! Moja priložnost za razuzdanost je izginila; moja priložnost, da počnem hudobne stvari, je izginila; moja priložnost, da potešim svoja posvetna hrepenenja, je izginila!« Ti ljudje še vedno ljubijo posvetnost in greh, zato jih zagotovo čaka poguba.
Biti vernik v Boga pomeni, da mora biti vse, kar počnete, postavljeno Predenj in podvrženo Njegovemu preverjanju. Če je to, kar počneš, mogoče postaviti pred Božjega Duha, ne pa tudi pred utelešenega Boga, to pomeni, da nisi prišel pod drobnogled Njegovega Duha. Kdo je Božji Duh? Kdo je oseba, o kateri priča Bog? Ali nista eno in isto? Večina Ju vidi kot dve ločeni bitji in verjame, da je Božji Duh Božji Duh, oseba, ki ji Bog priča, pa je zgolj človek. Toda ali se ne motiš? V čigavem imenu deluje ta oseba? Tisti, ki ne poznajo utelešenega Boga, nimajo duhovnega razumevanja. Božji Duh in Njegovo utelešeno meso sta eno, saj je Božji Duh udejanjen v mesu. Če je ta oseba do tebe neprijazna, ali bo Božji Duh prijazen? Ali nisi zmeden? Danes vsi, ki ne morejo sprejeti Božjega preverjanja, ne morejo prejeti Njegove odobritve, in tisti, ki ne poznajo utelešenega Boga, ne morejo biti izpopolnjeni. Poglejte vse, kar počnete, in preverite, ali je to mogoče postaviti pred Boga. Če vsega, kar počneš, ne moreš postaviti pred Boga, to pomeni, da si zlobnež. Ali je zlobneže mogoče izpopolniti? Vse, kar počneš, vsako dejanje, vsako namero in vsako reakcijo je treba prinesti pred Boga. Celo tvoje vsakdanje duhovno življenje – tvoje molitve, tvojo bližino z Bogom, kako ješ in piješ Božje besede, tvoje druženje z brati in sestrami ter tvoje življenje v cerkvi – in tvoje služenje v partnerstvu je lahko postavljeno pred Boga, da Ga preveri. Takšna praksa vam bo pomagala doseči rast v življenju. Proces sprejemanja Božjega preverjanja je proces očiščevanja. Bolj, kot lahko sprejmeš Božje preverjanje, bolj si očiščen in bolj si v skladu z Božjo voljo, tako da te ne bo potegnilo v razuzdanost in bo tvoje srce živelo v Njegovi navzočnosti. Bolj, kot sprejmete Njegovo preverjanje, večja sta satanovo ponižanje in vaša zmožnost, da se odrečete telesnemu. Sprejemanje Božjega preverjanja je torej pot udejanjanja, ki bi ji ljudje morali slediti. Ne glede na to, kaj počnete, tudi ko komunicirate z brati in sestrami, lahko svoja dejanja prinesete pred Boga in iščete Njegovo preverjanje ter si prizadevate ubogati Boga Samega; tako bo to, kar prakticiraš, veliko bolj pravilno. Le če vse, kar počneš, prineseš pred Boga in sprejmeš Božje preverjanje, lahko postaneš nekdo, ki živi v Božji navzočnosti.
Tisti, ki ne razumejo Boga, ne morejo nikoli popolnoma ubogati Boga. Takšni ljudje so sinovi neposlušnosti. So preveč ambiciozni in v njih je preveč uporništva, zato se oddaljijo od Boga in niso pripravljeni sprejeti Njegovega preverjanja. Takšnih ljudi ni mogoče zlahka izpopolniti. Nekateri ljudje so izbirčni pri tem, kako jedo in pijejo Božje besede in kako jih sprejemajo. Sprejemajo določene dele Božjih besed, ki se skladajo z njihovimi predstavami, in zavračajo tiste, ki se ne. Ali ni to najbolj očiten upor in nasprotovanje Bogu? Če nekdo leta verjame v Boga, ne da bi Ga vsaj malo razumel, potem je nevernik. Tisti, ki so pripravljeni sprejeti Božje preverjanje, so tisti, ki si prizadevajo za Njegovo razumevanje, so tisti, ki so pripravljeni sprejeti Njegove besede. Ti so tisti, ki bodo prejeli Božjo dediščino in blagoslove in so najbolj blagoslovljeni. Bog preklinja tiste, ki v svojih srcih nimajo prostora Zanj, in takšne ljudi kaznuje ter zapusti. Če ne ljubiš Boga, potem te bo zapustil, in če ne boš poslušal, kar ti govorim, potem obljubim, da te bo Božji Duh zapustil. Poskusi, če ne verjameš! Danes sem ti razjasnil pot udejanjanja, vendar je od tebe odvisno, ali jo boš udejanjil. Če ne verjameš in je ne izvajaš v praksi, boš sam videl, ali Sveti Duh deluje v tebi ali ne! Če si ne prizadevaš za razumevanje Boga, potem Sveti Duh ne bo deloval v tebi. Bog deluje v tistih, ki si prizadevajo za Njegove besede in Jih cenijo. Bolj kot ceniš Božje besede, bolj bo v tebi deloval Njegov Duh. Bolj kot oseba ceni Božje besede, večja je njena možnost, da jo Bog izpopolni. Bog izpopolnjuje tiste, ki Ga resnično ljubijo, in tiste, katerih srca so pred Njim mirna. Ceniti vse Božje delo, ceniti Božje razsvetljenje, ceniti Božjo navzočnost, ceniti Božjo skrb in varstvo, ceniti, kako Božje besede postajajo tvoja resničnost in zagotavljajo tvoje življenje – vse to se najbolje ujema z Božjim srcem. Če ceniš Božje delo, se pravi, če ceniš vse delo, ki ga je On opravil nad teboj, potem te bo blagoslovil in poskrbel, da se bo vse, kar je tvoje, pomnožilo. Če ne ceniš Božjih besed, potem On ne bo deloval v tebi, ampak ti bo za tvojo vero podelil le mizerno milost ali te blagoslovil s skromnim bogastvom in tvojo družino s skromno varnostjo. Prizadevati si moreš, da bi Božje besede postale tvoja resničnost, da bi Ga lahko zadovoljil in bil po Njegovem srcu; ne smeš si prizadevati le za uživanje Njegove milosti. Za vernike ni nič pomembnejšega kot to, da sprejmejo Božje delo, dosežejo popolnost in postanejo tisti, ki izpolnjujejo Božjo voljo. To je cilj, za katerega si moraš prizadevati.
Vse, za kar si je človek prizadeval v Času Milosti, je zdaj zastarelo, saj trenutno obstaja višji standard prizadevanj; to, za kar si človek prizadeva, je hkrati vzvišeno in bolj praktično, to, za kar si prizadeva, lahko bolje zadosti tistemu, kar človek potrebuje v svoji notranjosti. V preteklih stoletjih Bog ni deloval na ljudeh tako kot danes; ni jim govoril toliko kot danes in tudi Njegove zahteve do njih niso bile tako visoke kot danes. To, da vam Bog o teh stvareh zdaj govori, pomeni, da je končni namen Boga osredotočen na vas, na to skupino ljudi. Če si resnično želiš, da bi te Bog izpopolnil, potem si za to prizadevaj kot za svoj osrednji cilj. Ne glede na to, ali tekate naokoli, se trošite, služite funkciji ali pa ste prejeli Božje pooblastilo, je cilj vedno biti izpopolnjen in zadostiti Božji volji, da dosežete te cilje. Če kdo pravi, da si ne prizadeva za Božjo popolnost ali za vstop v življenje, ampak si prizadeva le za telesni mir in veselje, potem je najbolj zaslepljen med ljudmi. Tisti, ki si ne prizadevajo za resničnost življenja, ampak si prizadevajo le za večno življenje v prihodnjem svetu in varnost na tem svetu, so najbolj slepi med ljudmi. Vse, kar počneš, bi torej moral početi z namenom, da te Bog izpopolni in pridobi.
Delo, ki ga Bog opravlja v ljudeh, je, da poskrbi zanje na podlagi njihovih različnih zahtev. Večje kot je človekovo življenje, več zahteva in za več si prizadeva. Če si v tej fazi ne prizadevaš, to dokazuje, da te je Sveti Duh zapustil. Vseh tistih, ki si prizadevajo za življenje, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil; takšni ljudje si vedno prizadevajo in v njihovih srcih je vedno hrepenenje. Takšni ljudje niso nikoli zadovoljni s stvarmi, kakršne so trenutno. Vsaka faza delovanja Svetega Duha je namenjena doseganju učinka v tebi, toda če se boš zadovoljil, če ne boš imel več potreb, če ne boš več sprejemal dela Svetega Duha, potem te bo zapustil. Ljudje vsak dan potrebujejo Božje preverjanje; vsak dan potrebujejo obilno Božjo oskrbo. Ali lahko ljudje shajajo, ne da bi vsak dan jedli in pili Božjo besedo? Če ima nekdo vedno občutek, da ne more dovolj jesti ali piti Božje besede, če jo vedno išče, je lačen in žejen, bo Sveti Duh vedno deloval v njem. Bolj kot nekdo hrepeni, več praktičnih stvari lahko pride iz Njegovega občestva. Intenzivneje kot nekdo išče resnico, hitreje doseže rast v svojem življenju, zaradi česar postane bogat z izkušnjami in bogat prebivalec Božje hiše.
