Božja beseda vsemu vesolju – 5. Poglavje
Glas Mojega Duha je izraz Moje celotne narave. Ali razumete? Biti nejasen glede tega bi bilo enakovredno neposrednemu upiranju Meni. Ste resnično uvideli pomen tega? Ali res veste, koliko truda in koliko energije vlagam v vas? Ali si res upate razkriti, kaj ste storili in kako ste se obnašali pred Mano? In vi si drznete pred Mojim obličjem sebe imenovati za Moje ljudstvo – nimate sramu, kaj šele pameti! Prej ali slej bodo ljudje, kot ste vi, izgnani iz Moje hiše! Ne delaj se pomembnega pred Mano in ne domnevaj, da si pričal Zame! Je to nekaj, kar je človeštvo sposobno storiti? Če ne bi nič ostalo od tvojih namenov in ciljev, bi že zdavnaj začel hoditi po drugi poti. Ali misliš, da ne vem, koliko lahko človek nosi v svojem srcu? Od tega trenutka naprej se moraš v vsem vključiti v resničnost udejanjanja; če blebetaš kot prej, te to ne bo več rešilo. V preteklosti se vas je večina uspela okoristiti pod Mojo streho; dejstvo, da danes lahko trdno stojite, je v celoti posledica strogosti Mojih besed. Ali misliš, da govorim naključno in brez namena? Nemogoče! Na vse stvari gledam od zgoraj in izvršujem oblast nad vsemi stvarmi od zgoraj. Na enak način pripeljal Svoje odrešenje na zemlji. Nikoli ni trenutka, ko ne bi iz Svojega skrivnega mesta opazoval vsakega človeškega giba in vsega, kar ljudje rečejo in storijo. Ljudje so mi kot odprta knjiga: vidim in poznam vse od njih in vsakega posebej. Skrivno mesto je Moje bivališče in celotni nebesni svod je postelja, na kateri ležim. Satanove sile Me ne morejo doseči, saj sem prepoln veličine, pravičnosti in sodbe. V Mojih besedah prebiva neizrekljiva skrivnost. Ko govorim, postanete popolnoma zmedeni kot perjad, ki je bila ravnokar vržena v vodo, ali kot dojenčki, ki so se pravkar prestrašili. Delujete, kot da ničesar ne veste, ker je vaš duh zapadel v stanje otopelosti. Zakaj pravim, da je skrivno mesto Moje prebivališče? Ali poznaš globlji pomen Mojih besed? Kdo izmed ljudi Me je sposoben poznati? Kdo je sposoben poznati Mene, tako kot pozna svojega lastnega očeta in mater? Počivajoč v Svojem bivališču, pozorno opazujem: vse ljudi na zemlji, kako hitijo, »potujejo po svetu« in drvijo sem ter tja, vse zaradi svoje usode in prihodnosti. Niti eden pa ne najde dovolj energije, da bi gradil Moje kraljestvo; niti toliko, kot je potrebno za vdih. Ustvaril sem ljudi in jih že večkrat rešil iz stiske, vendar so vsi ti ljudje nehvaležneži: nobeden izmed njih ni sposoben našteti vseh primerov Mojega odrešenja. Minilo je toliko let – toliko stoletij – od stvarjenja sveta do današnjega dne; naredil sem že toliko čudežev in mnogokrat razkril Svojo modrost. Kljub temu so ljudje enako nerazsodni in otopeli kot duševni bolniki in včasih celo kot divje zveri, ki rogovilijo po gozdu, brez najmanjše namere, da bi se zmenili za Moje zadeve. Velikokrat sem ljudem izrekel smrtno kazen in jih obsodil na smrt, vendar Mojega načrta upravljanja ne more spremeniti nihče. In zato v Mojih rokah ljudje še naprej razkrivajo stare stvari, katerih se držijo. Zaradi korakov Svojega dela sem ponovno rešil vas, bitja, ki ste se rodila v veliko družino, ki je degenerirana, pokvarjena, umazana in sramotna.
Moje načrtovano delo nenehno napreduje brez trenutka premora. Po vstopu v Dobo kraljestva in po tem, ko sem vas kot Svoje ljudstvo ponesel v Svoje kraljestvo, vam bom postavil druge zahteve; začel bom namreč razglašati pred vami ustavo, po kateri bom vladal v tej dobi:
Ker ste imenovani Moje ljudstvo, bi morali biti sposobni poveličevati Moje ime; to pomeni podati pričevanje na sredi preizkušnje. Če se Mi kdo poskuša izmuzniti in pred Menoj prikriti resnico ali izvajati nečedne posle za Mojim hrbtom, bodo takšni ljudje brez izjeme pregnani in odstranjeni iz Mojega doma, nato pa bodo čakali, da obračunam z njimi . Tisti, ki so Mi bili v preteklosti nezvesti in nepokorni ter se danes zopet dvigajo, da bi Me neprikrito sodili – tudi oni bodo pregnani iz Mojega doma. Tisti, ki so Moje ljudstvo, morajo nenehno izkazovati spoštovanje do Mojih bremen in hkrati skušati spoznati Moje besede. Samo takšne ljudi bom razsvetlil in zagotovo bodo živeli pod Mojim vodstvom in razsvetljenjem ter nikoli ne bodo doživeli kazni. Tisti, ki ne kažejo spoštovanja do Mojih bremen in se osredotočajo na načrtovanje svoje prihodnosti – torej tisti, ki s svojimi dejanji ne ciljajo na zadovoljitev Mojega srca, ampak iščejo miloščino – teh beračem podobnih bitij absolutno nočem uporabiti, saj od rojstva ne vedo ničesar o tem, kaj pomeni izkazovati spoštovanje do Mojih bremen. To so ljudje, ki jim manjka normalne pameti; takšni ljudje trpijo zaradi »podhranjenosti« možganov in morajo domov, da se malo »najedo«. Takšni ljudje so zame neuporabni. V Mojem ljudstvu bo vsak moral vedeti, da poznavanje Mene velja za obvezno dolžnost, ki jo je treba izpolniti do konca, na podoben način kot prehranjevanje, oblačenje in spanje, skratka nekaj, česar človek nikoli ne pozabi niti za trenutek, tako da bo na koncu poznavanje Mene postalo tako domače kot prehranjevanje – nekaj, kar počnete brez napora, z vajeno roko. Kar zadeva besede, ki jih govorim, mora biti prav vsaka posamezna beseda sprejeta z največjo vero in v celoti razumljena; ne sme biti nobenih površnih polovičnih ukrepov. Vsakdo, ki ne bo upošteval Mojih besed, bo obravnavan, kot da se Mi neposredno upira; vsakdo, ki ne bo jedel Mojih besed ali jih ne bo skušal spoznati, bo obravnavan, kot da Me ne upošteva, in bo neposredno vržen skozi vrata Moje hiše. To je zato, ker – kot sem že povedal – ne želim velikega števila ljudi, ampak odličnost. Če Me je le eden izmed sto ljudi sposoben spoznati skozi Moje besede, bom z veseljem zavrgel vse ostale, da se osredotočim na razsvetljevanje in osvetljevanje tega enega. Iz tega lahko vidite, da ni nujno res, da lahko večje število samo po sebi manifestira Mene in Me izživi. Kar hočem, je pšenica, tudi če so njena zrna drobna, in ne plevel, četudi so njegova zrna dovolj debela, da jih občudujemo. Kar zadeva tiste, ki jih ne zanima iskanje, ampak se obnašajo brezbrižno, naj odidejo po lastni izbiri; ne želim jih več videti, da ne bodo še naprej sramotili Mojega imena. Glede tega, kar zahtevam od Mojega ljudstva, se bom za zdaj ustavil pri teh zapovedih in počakal, preden sprejmem nadaljnje sankcije, odvisno od tega, kako se bodo okoliščine spremenile.
V preteklih dneh je velika večina ljudi mislila, da sem sam Bog modrosti, da sem tisti Bog, ki vidi globoko v človeška srca; vendar pa je to bilo le površno govorjenje. Če bi Me ljudje resnično poznali, si ne bi drznili sklepati, ampak bi se še naprej trudili Me spoznati skozi Moje besede. Šele ko bi prišli do stopnje, kjer bi resnično videli Moja dela, bi bili vredni, da Me imenujejo Modri in Čudoviti. Vaše poznavanje Mene je preplitko. Skozi vse te čase Mi je v mnogo letih služilo že ogromno ljudi, in ko so videli Moja dela, so resnično spoznali nekaj o Meni. Zaradi tega so imeli do Mene vedno pokorno srce, niso si drznili gojiti niti najmanjše namere, da bi Mi nasprotovali, saj je tako težko poiskati Moje stopinje. Če bi med temi ljudmi manjkalo Moje vodstvo, si ne bi drznili ravnati nepremišljeno. Zato so po mnogih letih doživetih izkušenj nazadnje posplošili del poznavanja Mene, ki so me klicali Modri, Čudoviti in Svetovalec: da so Moje besede kot dvorezni meč, da so Moja dela velika, osupljiva in čudovita, da sem ogrnjen v veličino, da Moja modrost sega više od nebesnega svoda in drugi vpogledi. Vendar pa danes vaše poznavanje Mene temelji zgolj na temeljih, ki so jo položili oni, zato večina izmed vas kot papige samo ponavlja besede, ki so jih govorili oni. Le zato ker upoštevam, kako plitvo je vaše poznavanje Mene in kako šibka je bila vaša »vzgoja«, sem vam prihranil toliko kazni. Kljub temu večina izmed vas še vedno ne pozna samega sebe ali mislite, da ste že dosegli Mojo voljo v svojih dejanjih in da ste zato ubežali sodbi; ali da sem po tem, ko sem postal meso, popolnoma izgubil pregled nad človeškimi dejanji in da ste se zato izmaknili kazni; ali da Bog, v katerega verjamete, ne obstaja v širnih prostranstvih vesolja, zato ste poznavanje Boga pretvorili v opravilo za prosti čas namesto da bi ga imeli v svojih srcih kot dolžnost, ki jo je treba izpolniti, pri čemer ste uporabljali vero v Boga kot način, kako porabiti čas, ki bi ga sicer preživeli v brezdelju. Če se ne bi bil usmilil vašega pomanjkanja usposobljenosti, razuma in vpogledov, bi vsi vi pomrli v središču Moje kazni, izbrisani iz obstoja. Navkljub vsemu bom ostal popustljiv do človeštva, dokler Moje delo na zemlji ne bo končano. To je nekaj, kar morate vsi vedeti, in nehati zamenjevati dobro in slabo.
25. februar 1992
