Zelo resna težava: izdaja (1)

Moje delo bo kmalu končano, mnoga skupna leta so postala neznosen spomin. Nenehno sem ponavljal Svoje besede in vztrajno sem razkrival Svojo novo stvaritev. Seveda je Moj nasvet nujni del vsakega dela, ki ga ustvarim. Brez Mojega svetovanja bi vi vsi zašli in se celo popolnoma izgubili. Moje delo je sedaj tik pred koncem in se zaključuje. Še vedno bi rad opravljal delo svetovanja, se pravi, ponudil bi vam rad napotke, da jih slišite. Upam le, da ne boste dovolili, da ves moj trud gre v nič, še več, upam, da ste zmožni doumeti Mojo pozorno skrb in Moje besede jemati kot temelj, kako se obnašati kot človeška bitja. Ne glede na to, ali so to besede, ki ste jim pripravljeni prisluhniti, ne glede na to, ali jih z veseljem ali le stežka sprejmete, jih morate obravnavati resno. V nasprotnem primeru Me bo vaša malomarna in brezbrižna narava ter vedenje zelo vznevoljilo in se Mi resnično zagnusilo. Močno upam, da vsi lahko znova in znova berete Moje besede — tisoč in tisočkrat — in jih boste morda nekoč celo znali na pamet. Samo na ta način se ne boste mogli izneveriti Mojim pričakovanjem od vas. Vendar nihče med vami sedaj ne živi na tak način. Nasprotno, vsi ste pogreznjeni v razuzdano življenje, življenje, v katerem se jé in pije kolikor se hoče, in nihče med vami ne uporablja Mojih besed, da bi obogatil svoje srce in dušo. Tako sem prišel do sklepa o resnični podobi človeštva: Človek se mi lahko kadar koli izneveri in nihče ne more biti popolnoma zvest Mojim besedam.

»Satan je človeka tako pokvaril, da nima več človeške podobe.« Večina ljudi zdaj do neke mere priznava to reklo. To pravim zato, ker je »priznavanje«, ki ga omenjam, le neke vrste površno priznanje, v nasprotju z resničnim znanjem. Nihče od vas ne more natančno oceniti samega sebe ali se temeljito razčleniti, zato ostajate negotovi glede Mojih besed. Toda tokrat s pomočjo dejstev razlagam najbolj resno težavo v vas. To je izdajstvo. Vsi poznate besedo »izdaja«, ker je večina ljudi naredila nekaj, s čimer izdajajo drugega, na primer mož izda ženo, žena izda moža, sin izda očeta, hči izda mamo, suženj izda gospodarja, prijatelji izdajo drug drugega, sorodniki izdajo drug drugega, prodajalci izdajo kupce in tako naprej. Vsi ti primeri vsebujejo bistvo izdaje. Skratka, izdaja je oblika vedenja, ki prelomi obljubo, krši moralna načela ali deluje v nasprotju s človeško etiko, kar kaže na izgubo človeškosti. Na splošno boš, kot človeško bitje, ki se je rodilo v ta svet, storil nekaj, s čimer boš izdal resnico, ne glede na to, ali se spomniš, da si kdaj s svojim dejanjem nekoga izdal, ali pa si druge izdal že velikokrat. Ker si zmožen izdati svoje starše ali prijatelje, si zmožen izdati tudi druge, še več, zmožen si izdati Mene, in početi stvari, ki jih Jaz zaničujem. Z drugimi besedami, izdaja ni zgolj na videz nemoralno vedenje, ampak nekaj, kar je v nasprotju z resnico. Natančno to je vir odpora in neposlušnosti človeštva do Mene. Zato sem to povzel v naslednjo trditev: Izneverjenje je človekova narava in ta narava je največji sovražnik uglašenosti vsakega človeka z Menoj.

Ravnanje, ki Mi ni brezpogojno poslušno, je izdaja. Ravnanje, ki Mi ni zvesto, je izdaja. Mene prevarati in Me z lažmi zavajati je izdaja. Negovanje mnogih predstav in njihovo širjenje naokrog je izdaja. Nezmožnost podpreti Moja pričevanja in cilje je izdaja. Neiskreno se nasmihati, medtem ko je vaše srce daleč od Mene, je izdaja. Vse to so dejanja izdaje, ki ste jih vedno bili zmožni in so za vas nekaj običajnega. Morda nihče med vami v tem ne vidi težave, vendar Jaz ne mislim tako. Tega, da me je nekdo izdal, ne morem obravnavati kot malenkost, vsekakor pa tega ne morem prezreti. Tako se obnašate zdaj, ko delujem med vami – kaj če pride dan, ko ne bo nikogar, ki bi pazil na vas, mar ne boste kakor razbojniki, ki so se razglasili za kralje svojih majhnih gora? Ko se to zgodi in boste povzročili razdejanje, kdo bo tam, da bi pospravil za vami? Mislite, da so nekatera izdajalska početja le občasni neprijetni dogodki, ne pa vaše dosledno vedenje, in da ne zaslužijo, da bi se o njih razpravljalo s tolikšno resnostjo in na tak način, da prizadene vaš ponos. Če res tako mislite, potem nimate razuma. Če tako mislite, ste primer in arhetip uporništva. Človekova narava je njegovo življenje, je načelo na katero se zanaša za preživetje in ga ne more spremeniti. Vzemimo kot primer naravo izdajstva. Če lahko storiš nekaj, s čimer izdaš sorodnika ali prijatelja, to dokazuje, da je to del tvojega življenja in hkrati tvoja narava, s kakršno si se rodil. Tega nihče ne more zanikati. Na primer, če nekdo uživa v tem, da krade drugim, potem je ta užitek v kraji del njegovega življenja, čeprav lahko krade le včasih. Ne glede na to, ali krade ali ne, to ne dokazuje, da je kraja le vrsta njegovega ravnanja, temveč dokazuje, da je kraja del njegovega življenja – se pravi, del njegove narave. Nekateri se bodo vprašali: Če je to narava tega človeka, zakaj potem včasih ne ukrade lepih stvari, ko jih vidi? Odgovor je zelo preprost. Veliko razlogov je, zakaj jih ne ukrade. Morda nečesa ne ukrade, ker je preveliko, da bi ga izmaknil izpod budnih oči, ali ker ni primernega trenutka. Morda je nekaj predrago, prestrogo varovano, ali pa ga to ne zanima ali ne vidi koristi te stvari in tako naprej. Vsi ti razlogi so mogoči. A ne glede na vse, če kaj ukrade ali ne, to še ne dokazuje, da ta misel obstaja le kot trenuten, bežen utrinek. Nasprotno, to je del narave tega človeka, ki ga je težko spremeniti na bolje. Takšen človek se ne zadovolji s tem, da bi samo enkrat kradel. Takšne misli o prilaščanju tuje lastnine se pojavijo vsakič, ko naleti na nekaj lepega ali na primerne okoliščine. Zato pravim, da izvor te misli ni nekaj, kar se preprosto tu in tam pokaže, ampak je v lastni naravi tega človeka.

Vsak s svojimi besedami in dejanji lahko razkrije svoj pravi obraz. Ta pravi obraz je seveda njegova narava. Kdor ovinkari, kadar govori, ima takšno tudi naravo. Če si po naravi zvit, potem ravnaš prebrisano in z lahkoto ukaniš druge. Če je tvoja narava zlonamerna, so tvoje besede morda prijetne za uho, a tvoja dejanja ne morejo prikriti tvojih hudobnih spletk. Če si po naravi len , potem se z vsem, kar poveš, le izmikaš odgovornosti za lastno površnost in lenobo, v svojih dejanjih pa si počasen in površen ter zelo spreten pri prikrivanju resnice. Če si po naravi sočuten, so tvoje besede razumne in tudi tvoja dejanja so skladna z resnico. Če si po naravi zvest, potem so tvoje besede zagotovo iskrene in način tvojega ravnanja utemeljen, brez vsega, kar bi lahko spravljalo tvojega gospodarja v nelagodje. Če si po naravi poželjiv ali pohlepen po denarju, bo tvoje srce pogosto napolnjeno s poželenjem in pohlepom in nehote boš storil sprevržena, nemoralna dejanja, ki jih ljudje ne bodo zlahka pozabili in ki se bodo ljudem gnusila. Tako kot sem rekel, če si po naravi izdajalec, potem se iz tega težko izviješ. Ne računaj na srečo, da če še nisi storil krivice drugim, potem po naravi nisi izdajalec. Če tako misliš, potem se resnično upiraš. Vse Moje besede, vsakič ko govorim, so namenjene vsem ljudem, ne le enemu človeku ali eni vrsti ljudi. Samo zato, ker me nisi izdal v eni zadevi, še ne dokazuje, da me ne moreš izdati v nobeni drugi zadevi. Nekateri ljudje ob težavah v zakonu izgubijo zaupanje v iskanje resnice. Nekateri ljudje ob družinskih težavah opustijo svojo dolžnost zvestobe do Mene. Nekateri ljudje Me zapustijo, da bi našli trenutek veselja in vznemirjenja. Nekateri bi raje padli v temno grapo, kot da bi živeli v luči in uživali v delu Svetega Duha. Nekateri ljudje zanemarjajo nasvete prijateljev, da bi zadovoljili svojo željo po bogastvu, in še zdaj ne morejo priznati svoje napake in spremeniti svoje poti. Nekateri ljudje le začasno živijo pod Mojim imenom, da bi prejeli Moje varstvo, drugi pa se Mi v stiski nekoliko posvetijo, ker se oklepajo življenja in se bojijo smrti. Ali niso ta in druga nemoralna dejanja, ki so poleg tega brez integritete, le ravnanje, s katerim so Me ljudje globoko v srcu že davno izdali? Seveda vem, da ljudje ne načrtujejo, da Me bodo izdali; njihova izdaja je naravno razkritje njihove narave. Nihče Me ne želi izdati in nihče ni vesel, ker je storil nekaj, s čimer Me je izdal. Nasprotno, trepetajo od strahu, kajne? Ali torej razmišljate, kako bi se odkupili za te izdaje in kako bi spremenili trenutni položaj?