V svoji veri v Boga moraš ubogati Boga

Zakaj verjameš v Boga? Večino ljudi to vprašanje zmede. Vedno imajo dve popolnoma različni stališči o praktičnem Bogu in o Bogu v nebesih, kar kaže, da v Boga ne verjamejo zato, da bi Ga ubogali, temveč zato, da bi bili deležni določenih ugodnosti ali da bi se izognili trpljenju, ki ga prinaša nesreča; le takrat so nekoliko poslušni. Njihova poslušnost je pogojna; podrejena je njihovim osebnim obetom in jim je vsiljena. Zakaj torej zares verjameš v Boga? Če zgolj zaradi svojih lastnih obetov in usode, bi bilo bolje, da sploh ne verjameš. Takšna vera je samoprevara, samopomiritev in samoobčudovanje. Če tvoja vera ni grajena na osnovi poslušnosti do Boga, te na koncu čaka kazen, ker Mu nasprotuješ. Vsi tisti, ki v svoji veri ne iščejo poslušnosti do Boga, Mu nasprotujejo. Bog prosi ljudi, da iščejo resnico, da so žejni Njegovih besed, da jedo in pijejo Njegove besede ter jih uresničujejo, da s tem lahko dosežejo poslušnost do Boga. Če so to tvoje resnične namere, te bo Bog zagotovo povzdignil in bo do tebe zagotovo velikodušen. To je nedvomno in nespremenljivo. Če tvoja namera ni poslušnost do Boga in imaš druge cilje, potem bo vse, kar rečeš in narediš – tvoje molitve pred Bogom in celo vsako tvoje dejanje – v nasprotovanju do Njega. Morda govoriš blago in si prijaznega vedenja, vsako tvoje dejanje in izraz sta lahko videti primerna in morda daješ videz nekoga, ki je poslušen, vendar pa je v smislu tvojih namer in pogledov na vero v Boga vse, kar počneš, v nasprotju z Bogom; vse, kar počneš, je zlo. Ljudje, ki so videti poslušni kot ovčke, vendar v svojih srcih nosijo zle namere, so volkovi v ovčji koži. Neposredno so žaljivi do Boga, Bog pa ne bo prizanesel nobenemu od njih. Sveti Duh bo vsakega izmed njih razkril in vsem z gotovostjo pokazal, da bo zaničeval in zavrnil vse tiste, ki so svetohlinski. Brez skrbi: Bog bo v doglednem času obračunal z vsemi njimi do zadnjega in jih zavrgel.

Če ne moreš sprejeti nove luči od Boga in ne moreš razumeti vsega, kar Bog stori danes, a tega ne iščeš ali drugače v to dvomiš, obsojaš ali proučuješ in analiziraš, potem ne nameravaš poslušati Boga. Če se pojavi luč tukaj in danes, ti pa še vedno častiš včerajšnjo luč in nasprotuješ novemu delu Boga, potem nisi nič drugega kot absurdnež – si eden tistih, ki namerno nasprotujejo Bogu. Pri poslušnosti do Boga je ključno, da si za novo luč hvaležen, jo sposoben sprejeti in začeti uresničevati. Le to šteje za resnično poslušnost. Tisti, ki niso pripravljeni hrepeneti po Bogu, se Mu niso sposobni namerno predati in Mu lahko zgolj nasprotujejo, saj so zadovoljni z obstoječim stanjem. Človek ne more ubogati Boga, ker je obseden s tistim, kar je bilo prej. Tisto, kar je prišlo prej, je ljudem dalo različne predstave in zamisli o Bogu, ki so v njihovem umu postale slika Boga. Skratka, tisto, v kar verjamejo, so njihove lastne predstave in merila njihove lastne domišljije. Če primerjaš Boga, ki opravlja dejansko delo danes, z Bogom svoje lastne domišljije, potem tvoja vera izhaja iz satana in je omadeževana s tvojimi lastnimi željami – Bog noče takšne vere. Ne glede na imenitnost njihovega ugleda in ne glede na njihovo predanost – četudi so Njegovemu delu posvetili celo življenje truda in so se mučili – Bog ne odobrava nikogar s takšno vero. Nakloni jim zgolj nekaj malega milosti in jim dovoli, da nekaj časa v njej uživajo. Takšni ljudje niso sposobni uresničevanja resnice v praksi. V njih Sveti Duh ni dejaven, zato jih Bog v doglednem času vse izžene. Mladi in stari, takšni, ki v svoji veri niso poslušni Bogu in imajo napačne namere, so tisti, ki nasprotujejo in motijo, zato bodo ti ljudje nedvomno izgnani s strani Boga. Tisti, ki Bogu ne izkazujejo niti najmanjše poslušnosti, ki zgolj priznavajo Njegovo ime in se bežno zavedajo Božje dobrote in ljubeznivosti, hkrati pa ne dohajajo korakov Svetega Duha ter ne upoštevajo sedanjega dela in besed Svetega Duha, sicer živijo v Božji milosti, vendar pa jih Bog ne bo prevzel ali izpopolnil. Bog ljudi izpopolnjuje z njihovo poslušnostjo, njihovim zaužitjem, pitjem in uživanjem v Božji besedi ter z njihovim trpljenjem in oplemenitenjem v njihovih življenjih. Le skozi takšno vero se lahko spremeni značajnost ljudi in le takrat lahko pridejo do resničnega poznavanja Boga. Ne zadovoljiti se z življenjem v Božji milosti, temveč aktivno hrepeneti in iskati resnico ter si prizadevati, da te Bog prevzame– to je tisto, kar predstavlja zavestno poslušnost Bogu in to je tudi točno tista vrsta vere, ki jo On želi. Ljudje, ki ne naredijo ničesar več, kot le uživajo Božjo milost, se ne morejo izpopolniti ali spremeniti; prav tako so njihova poslušnost, pobožnost, ljubezen in potrpljenje zgolj površinski. Tisti, ki zgolj uživajo Božjo milost, ne morejo resnično poznati Boga, in tudi kadar Ga poznajo, je njihovo poznavanje površinsko in govorijo besede, kot so »Bog ljubi človeka« ali »Bog je usmiljen do človeka.« To ne predstavlja življenja človeka in ne kaže, da ljudje resnično poznajo Boga. Če takrat, ko jih Božje besede oplemenitijo ali Njegove preizkušnje pridejo nadnje, ljudje ne zmorejo poslušnosti do Boga – če namesto tega dvomijo in padejo – potem niso niti najmanj poslušni. V njih je mnogo pravil in omejitev glede vere v Boga, starih izkušenj, ki so posledica mnogo let vere, in različnih pravil, ki temeljijo na Bibliji. Ali zmorejo biti takšni ljudje poslušni Bogu? Ti ljudje so polni človeških stvari – kako bi lahko ubogali Boga? Njihova »poslušnost« je odvisna od osebnih želja – bi si Bog želel takšne poslušnosti? To ni poslušnost Bogu, ampak podvrženost pravilom; je zadovoljevanje in pomirjanje njih samih. Če rečeš, da to predstavlja poslušnost Bogu, ali ni to bogokletno zoper Njega? Ti si kot egiptovski faraon. Delaš zlo in izrecno delaš v smeri tistega, kar nasprotuje Bogu – ali Bog želi, da tako služiš? Bolje zate, da se hitro pokesaš in se potrudiš pridobiti nekaj samozavedanja. Če tega ne narediš, je zate bolje, da greš domov; to ti bo bolj koristilo kot tvoje izpovedano služenje Bogu. Tako vsaj ne bi prekinjal in motil; tako bi vedel, kje ti je mesto, in lahko bi dobro živel – bi to ne bilo bolje? In ne bi bil kaznovan zaradi nasprotovanja Bogu!