Samo ljubiti Boga pomeni resnično verjeti v Boga

Danes, ko si prizadevate ljubiti in spoznati Boga, morate po eni strani prenašati težave in prečiščenje, po drugi strani pa morate plačati ceno. Nobena lekcija ni tako globoka kot lekcija ljubezni do Boga in lahko rečemo, da je lekcija, ki se je ljudje učijo skozi vse življenje verovanja, kako ljubiti Boga. To pomeni, da če verjamete v Boga, Ga morate ljubiti. Če samo veruješ v Boga, a ga ne ljubiš in nisi dosegel spoznanja o Bogu ter nikoli nisi ljubil Boga z resnično ljubeznijo, ki prihaja iz tvojega srca, potem je tvoja vera v Boga jalova; če v svoji veri v Boga ne ljubiš Boga, potem živiš zaman in tvoje celotno življenje je najbolj nizkotno od vseh življenj. Če v vsem svojem življenju nisi nikoli ljubil ali zadovoljil Boga, kakšen smisel ima potem tvoje življenje? In kaj je smisel tvoje vere v Boga? Ali ni to potrata truda? To pomeni, da morajo ljudje, če želijo verjeti v Boga in ga ljubiti, plačati določeno ceno. Namesto da poskušajo delovati na določen način navzven, bi morali poiskati pravi vpogled v globini svojega srca. Če si navdušen nad petjem in plesom, a nisi sposoben uresničevati resnice, ali lahko rečemo, da ljubiš Boga? Ljubezen do Boga zahteva, da v vseh stvareh iščeš Božjo voljo in da se, ko se ti kaj zgodi, poglobiš vase, poskušaš razumeti Božjo voljo in ugotoviti, kakšna je Božja volja v tej zadevi, kaj od tebe zahteva in kako naj upoštevaš Njegovo voljo. Na primer: Zgodi se nekaj, kar od tebe zahteva, da prestaneš težave, in takrat moraš razumeti, kakšna je Božja volja in kako moraš upoštevati Njegovo voljo. Ne smeš se zadovoljiti: Najprej se postavi na eno stran. Nič ni bolj ponižno kot meso. Prizadevati si moraš zadovoljiti Boga in izpolniti moraš svojo dolžnost. S takimi mislimi ti bo Bog prinesel posebno prosvetljenje v tej zadevi in tudi tvoje srce bo našlo tolažbo. Naj bo velik ali majhen, ko se ti kaj zgodi, se moraš najprej postaviti na eno stran in imeti za meso za najnižje od vseh stvari. Bolj ko zadovoljiš meso, več svobode si vzame; če mu tokrat ugodiš, bo naslednjič zahtevalo več. Ko se to nadaljuje, ljudje še bolj vzljubijo meso. Meso ima vedno ekstravagantne želje; vedno zahteva, da ga zadovoljiš in da ga zadovoljiš v sebi, bodisi s tem, kaj ješ, kaj oblečeš, ali s tem, da izgubiš živce ali se prepustiš lastnim slabostim in lenobi … Bolj ko zadovoljuješ telo, večje postajajo njegove želje in bolj razvratno postaja meso, dokler ne pride do tega, da se v človeškem mesu pojavijo še globlje zamisli, da ne uboga Boga, se povzdiguje in dvomi v Božje delo. Bolj ko boš zadovoljeval meso, večje bodo njegove slabosti; vedno boš čutil, da nihče ne sočustvuje s tvojimi slabostmi, vedno boš verjel, da je šel Bog predaleč, in govoril boš: »Kako je lahko Bog tako strog? Zakaj ljudem noče dati oddiha?« Ko ljudje zadovoljujejo meso in ga preveč cenijo, potem uničijo sami sebe. Če resnično ljubiš Boga in ne zadovoljuješ mesa, potem boš videl, da je vse, kar počne Bog, tako prav in dobro ter da je njegovo prekletstvo tvojega uporništva in obsodba tvoje krivičnosti upravičena. Prišli bodo trenutki, ko te bo Bog kaznoval in discipliniral ter vzbudil okolje, ki te bo omehčalo in prisililo, da stopiš predenj – in vedno boš čutil, da je to, kar Bog počne, čudovito. Tako se boš počutil, kot da ni veliko bolečine in da je Bog tako lep. Če se boš podrejal slabostim mesa in boš rekel, da gre Bog predaleč, potem boš vedno čutil bolečino in boš vedno v depresiji, ne bo ti jasno vse Božje delo in zdelo se ti bo, kot da Bog sploh ni naklonjen človekovi slabosti in da se ne zaveda njegovih težav. Tako se boš vedno počutil nesrečen in osamljen, kot da se ti je zgodila velika krivica, in takrat se boš začel pritoževati. Bolj ko boš na ta način ugodil slabostim mesa, bolj boš čutil, da gre Bog predaleč, dokler ne bo tako hudo, da boš zanikal Božje delo, se začel upirati Bogu in postal poln neposlušnosti. Tako se moraš upreti mesu in mu ne popuščati: »Moj mož (žena), otroci, obeti, poroka, družina – nič od tega ni pomembno! V mojem srcu je samo Bog in po svojih najboljših močeh se moram truditi, da bi zadovoljil Boga in ne mesa.« Moraš imeti to odločnost. Če si vedno tako odločen, potem boš, ko boš v praksi uresničeval resnico in se postavil na eno stran, to zmogel le z malo truda. Pravijo, da je nekoč živel kmet, ki je videl zmrznjeno kačo na cesti. Kmet jo je vzel v roke in jo držal na prsih, ko pa je kača oživela, ga je do smrti ugriznila. Človeško meso je kot kača: Njeno bistvo je škodovati njihovim življenjem – in ko popolnoma doseže svoje, je tvoje življenje izgubljeno. Meso pripada Satanu.s V njem so ekstravagantne želje, misli samo nase, želi uživati v udobju in uživati v prostem času, utaplja se v lenobi in brezdelju, in ko ga bo do določene točke zadovoljil, bo na koncu požrl tudi tebe. Bolj ko zadovoljiš meso, več svobode si vzame; če mu tokrat ugodiš, bo naslednjič zahtevalo še več. Vedno ima ekstravagantne želje in nove zahteve ter izkorišča tvoje popuščanje mesu, da bi ga še bolj cenil in živel med njegovim udobjem – in če ga ne premagaš, se boš na koncu uničil. Od tega, kako se boš uprl mesu, je odvisno, ali boš pridobil življenje pred Bogom in kakšen bo tvoj končni cilj. Bog te je rešil, te izbral in določil, a če mu danes nisi pripravljen ustreči, če nisi pripravljen uresničiti resnice, če se nisi pripravljen upreti svojemu mesu s srcem, ki resnično ljubi Boga, boš na koncu uničil samega sebe in boš zato trpel izjemne bolečine. Če boš vedno ustregel mesu, te bo satan postopoma pogoltnil vase in te pustil brez življenja ali dotika Duha, dokler ne bo prišel dan, ko boš v svoji notranjosti popolnoma temen. Ko boš živel v temi, te bo satan ujel, ne boš več imel Boga v svojem srcu in takrat boš zanikal Božji obstoj in Ga zapustil. Če torej ljudje želijo ljubiti Boga, morajo plačati ceno bolečine in prenašati stiske. Ni potrebe po zunanji gorečnosti in naporih, po večjem branju in tekanju; namesto tega naj odložijo stvari v sebi: ekstravagantne misli, osebne interese, lastne pomisleke, predstave in namere. To je Božja volja.

Del Božjega dela je tudi ukvarjanje z zunanjo naravo ljudi; ukvarjanje z zunanjo, nenormalno človeškostjo ljudi, na primer z njihovim življenjskim slogom in navadami, z njihovimi načini in običaji, pa tudi z njihovimi zunanjimi praksami in njihovo gorečnostjo. Ko pa od ljudi zahteva, naj uresničujejo resnico in spremenijo svoja ravnanja, se ukvarja predvsem z njihovimi nameni in predstavami. Ukvarjanje z zunanjim razpoloženjem ni težko; to je tako, kot bi te prosili, naj ne ješ stvari, ki jih imaš rad, kar je enostavno. Tega, kar se dotika predstav, ki jih imaš v sebi, pa ni enostavno opustiti. Od ljudi zahteva, da se uprejo mesu, plačajo ceno in trpijo pred Bogom. To še posebej velja za namene ljudi. Odkar so ljudje začeli verjeti v Boga, so gojili veliko napačnih namer. Ko ne izvajaš resnice v praksi, imaš občutek, da so vse tvoje namere pravilne, toda ko se ti nekaj zgodi, boš videl, da je v tebi veliko napačnih namer. Ko torej Bog naredi ljudi popolne, jih prisili, da spoznajo, da je v njih veliko predstav, ki jih ovirajo pri spoznavanju Boga. Ko spoznaš, da so tvoje namere napačne, če si sposoben prenehati delati po svojih predstavah in namerah, pričevati o Bogu in trdno stati na svojem mestu v vsem, kar se ti dogaja, to dokazuje, da si se uprl mesu. Ko se boš uprli mesu, bo v tebi neizogibno prišlo do bitke. Satan bo skušal ljudi pripraviti do tega, da mu bodo sledili, skušal jih bo pripraviti do tega, da bodo sledili pojmom mesa in podpirali interese mesa, toda Božje besede bodo ljudi notranje prosvetlile in razsvetlile in v tem času je od tebe odvisno, ali boš sledil Bogu ali satanu. Bog od ljudi zahteva, da resnico uresničujejo predvsem zato, da se ukvarjajo s stvarmi v svoji notranjosti, s svojimi mislimi in predstavami, ki niso po Božjem srcu. Sveti Duh se dotakne ljudi v njihovih srcih ter jih prosvetljuje in razsvetljuje. Torej za vsem, kar se zgodi, je bitka: Vsakič, ko ljudje uresničujejo resnico ali Božjo ljubezen, pride do velike bitke, in čeprav se zdi, da je z njihovim telesom vse v redu, se v globini njihovega srca dejansko odvija bitka na življenje in smrt – in šele po tem intenzivnem boju, po ogromnem premisleku, je mogoče odločiti o zmagi ali porazu. Človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal. Ker so mnogi nameni v ljudeh napačni ali ker je velik del Božjega dela v nasprotju z njihovimi predstavami, se v ozadju, ko ljudje uresničujejo resnico, bije velika bitka. Po uresničitvi te resnice bodo ljudje v ozadju prelili nešteto solz žalosti, preden se bodo končno odločili, da bodo zadovoljili Bo Zaradi tega boja ljudje trpijo in se prečiščujejo; to je pravo trpljenje. Ko bo prišlo do bitke, boš lahko zadovoljil Boga, če boš resnično stal na strani Boga. Med prakticiranjem resnice je neizogibno, da bo človek znotraj sebe trpel; če bi bilo pri uresničevanju resnice v ljudeh vse prav, potem jim ne bi bilo treba, da jih Bog izpopolni, ne bi bilo boja in ne bi trpeli. Ker je v ljudeh veliko stvari, ki jih Bog ne more uporabljati, in ker je v njih veliko uporniške narave mesa, se morajo ljudje globlje naučiti lekcije upora proti mesu. Tako Bog imenuje trpljenje, za katerega je od človeka zahteval, da ga prestaja skupaj z njim. Ko naletiš na težave, pohiti in moli k Bogu: »O Bog! Želim Te zadovoljiti, želim prestati zadnje težave, da bi zadovoljil Tvoje srce, in ne glede na to, kako velike ovire me čakajo, še vedno moram zadovoljiti Tvoje srce. Tudi če bi se moral odreči vsemu svojemu življenju, še vedno moram zadovoljiti Tebe!« S to odločenostjo, ko tako moliš, boš lahko trden v svojem pričevanju. Vsakič, ko uresničujejo resnico, vsakič, ko se prečiščujejo, vsakič, ko so preizkušeni, in vsakič, ko se nad njimi pojavi Božje delo, morajo ljudje prenašati izredno bolečino. Vse to je preizkušnja za ljudi in tako znotraj vseh teče bitka. To je dejanska cena, ki jo plačajo. Del te cene je tudi več branja Božjih besed in več tekanja naokoli. Ljudje bi to morali storiti, to je njihova dolžnost in odgovornost, ki bi jo morali izpolniti, vendar morajo odložiti tisto, kar je v njih, kar je treba odložiti. Če tega ne storiš, bo vse zaman, ne glede na to, kako veliko je tvoje zunanje trpljenje, ne glede na to, koliko tečeš naokoli! To pomeni, da lahko le spremembe v tebi določijo, ali je tvoja zunanja stiska dragocena. Če se je tvoja notranja narava spremenila in si udejanjil resnico, bo vse tvoje zunanje trpljenje dobilo Božje odobravanje; če se tvoja notranja narava ni spremenila, ne glede na to, koliko trpljenja boš pretrpel ali koliko boš tekel navzven, ne bo Božjega odobravanja – in trud, ki ga Bog ne potrdi, je zaman. Ali je cena, ki si jo plačal, odobrena s strani Boga, je torej odvisno od tega, ali se je v tebi zgodila sprememba ali ne, in od tega, ali boš uresničil resnico in se uprl svojim namenom in predstavam, da bi dosegel izpolnitev Božje volje, spoznal Boga in bil zvest Bogu. Ne glede na to, koliko boš tekal, če se nikoli ne boš znal upreti svojim lastnim nameram, ampak boš iskal le zunanja dejanja in gorečnost ter se ne boš posvečal svojemu življenju, potem bo tvoja stiska zaman. Če bi v nekem okolju rad(a) nekaj povedal, vendar v sebi čutiš, da to ni prav, da to ne koristi tvojim bratom in sestram in jih lahko prizadene, potem tega ne boš izrekel, ampak boš raje trpel, ker te besede ne morejo izpolniti Božje volje. V tem času bo v tebi potekal boj, vendar boš pripravljen trpeti bolečino in se odpovedati temu, kar imaš rad. Pripravljen boš prenašati te stiske, da bi zadovoljil Boga, in čeprav boš v sebi trpel bolečino, ne boš podlegel mesu in Božje srce bo zadovoljeno, zato boš tudi ti v sebi potešen. To je resnično plačilo cene, ki jo želi Bog. Če boš tako vadil, te bo Bog zagotovo blagoslovil; če tega ne moreš doseči, potem ne glede na to, koliko razumeš ali kako dobro znaš govoriti, bo vse to zaman! Če na poti k ljubezni do Boga zmoreš stati na strani Boga, ko se ta spopada s satanom, in se ne obrneš nazaj k satanu, potem boš dosegel Božjo ljubezen in boš trdno stal v svojem pričevanju.

Na vsakem koraku dela, ki ga Bog opravlja v ljudeh, se navzven zdi, da gre za medsebojne odnose med ljudmi, kot da so nastali zaradi človeških dogovorov ali človeškega vmešavanja. Toda v ozadju je vsak korak dela in vse, kar se dogaja, stava satana pred Bogom in od ljudi zahteva, da so trdni v svojem pričevanju pred Bogom. Na primer, ko so sodili Jobu: Satan je v ozadju sklepal stavo z Bogom, kar se je zgodilo Jobu, pa so bila človeška dejanja in vmešavanje ljudi. Za vsakim korakom dela, ki ga Bog opravlja v tebi, se skriva satanova stava z Bogom – za vsem tem je bitka. Če imaš na primer predsodke do svojih bratov in sester, boš imel besede, ki jih boš želel izreči – besede, za katere boš čutil, da so morda neprijetne za Boga – a če jih ne boš izrekel, boš čutil notranje nelagodje in v tem trenutku se bo v tebi začela bitka: »Ali naj spregovorim ali ne?« To je bitka. Tako je v vsem, s čimer se srečuješ, bitka, in ko je bitka v tebi, Bog zaradi tvojega dejanskega sodelovanja in dejanskega trpljenja deluje v tebi. Na koncu lahko zadevo v sebi odložiš in jeza naravno ugasne. Takšen je učinek tvojega sodelovanja z Bogom. Za vse, kar ljudje počnejo, morajo za svoja prizadevanja plačati določeno ceno. Brez dejanske stiske ne morejo zadovoljiti Boga; niti približno ga ne morejo zadovoljiti in samo govorijo prazna sporočila! Ali lahko ta prazna sporočila zadovoljijo Boga? Ko se Bog in satan spopadata na duhovnem področju, kako bi moral zadovoljiti Boga in kako bi moral biti trden v svojem pričevanju pred njim? Vedeti moraš, da je vse, kar se ti zgodi, velika preizkušnja in čas, ko te Bog potrebuje, da pričaš. Čeprav se navzven morda zdijo nepomembne, ko se zgodijo, pokažejo, ali ljubiš Boga ali ne. Če boš to storil, boš lahko trdno stal v svojem pričevanju zanj, če pa nisi uresničil ljubezni do Njega, to kaže, da nisi nekdo, ki uresničuje resnico, da si brez resnice in brez življenja, da si plevel! Vse, kar se zgodi ljudem, se zgodi takrat, ko Bog potrebuje, da so trdni v svojem pričevanju Zanj. Čeprav se ti trenutno ne dogaja nič pomembnega in ne pričuješ veliko, je vsaka podrobnost tvojega vsakdanjega življenja pričevanje za Boga. Če vam uspe pridobiti občudovanje bratov in sester, družinskih članov in vseh okoli tebe; če nekega dne pridejo neverniki in občudujejo vse, kar počneš, ter vidijo, da je vse, kar počne Bog, čudovito, potem boš pričeval. Čeprav nimaš vpogleda in je tvoja kakovost slaba, si zaradi Božje popolnosti sposoben zadovoljiti Boga in upoštevati Njegovo voljo ter drugim pokazati, kako veliko delo je Bog opravil v ljudeh najšibkejše kakovosti. Ko ljudje spoznajo Boga in postanejo premagovalci pred satanom, ki so v veliki meri zvesti Bogu, nima nihče več hrbtenice kot ta skupina ljudi, in to je največje pričevanje. Čeprav nisi sposoben opraviti velikega dela, si sposoben zadovoljiti Boga. Drugi ne morejo odložiti svojih predstav, ti pa jih lahko; drugi ne morejo pričevati o Bogu med svojimi dejanskimi izkušnjami, ti pa lahko uporabiš svojo dejansko postavo in dejanja, da povrneš Božjo ljubezen in glasno pričaš o Njem. Samo to šteje za resnično ljubezen do Boga. Če tega nisi sposoben, potem ne pričuješ med svojimi družinskimi člani, med svojimi brati in sestrami ali pred ljudmi sveta. Če ne moreš pričevati pred satanom, se ti bo satan smejal, te imel za šaljivca, za igračo, se pogosto norčeval iz tebe in te spravljal v norost. V prihodnosti te lahko doletijo velike preizkušnje, toda če danes ljubiš Boga z resničnim srcem in če si ne glede na to, kako velike preizkušnje te čakajo, ne glede na to, kaj se ti bo zgodilo, sposoben trdno stati v svojem pričevanju in zadovoljiti Boga, potem bo tvoje srce potolaženo in te ne bo strah, ne glede na to, kako velike preizkušnje boš srečal v prihodnosti. Ne moreš videti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ampak lahko Boga zadovoljiš le v današnjih okoliščinah. Nisi sposoben opraviti nobenega velikega dela in se moraš osredotočiti na to, da zadovoljiš Boga z doživljanjem Njegovih besed v resničnem življenju ter daš močno in glasno pričevanje, ki sramoti satana. Čeprav bo tvoje telo ostalo nezadovoljeno in bo trpelo, boš zadovoljil Boga in osramotil satana. Če boš vedno vadil na ta način, bo Bog pred teboj odprl pot. Ko bo nekega dne prišla velika preizkušnja, bodo drugi padli, ti pa boš vedno trdno obstal: Zaradi cene, ki si jo plačal, te bo Bog zaščitil, da boš lahko trdno obstal in ne boš padel. Če si običajno sposoben uresničevati resnico in zadovoljiti Boga s srcem, ki Ga resnično ljubi, potem te bo Bog zagotovo varoval v prihodnjih preizkušnjah. Čeprav si neumen, nizke postave in slabe kakovosti, te Bog ne bo diskriminiral. Odvisno je od tega, ali so tvoji nameni pravi. Danes si sposoben zadovoljiti Boga, pri čemer si pozoren do najmanjše podrobnosti, zadovoljuješ Boga v vseh stvareh, imaš srce, ki resnično ljubi Boga, daješ svoje pravo srce Bogu, in čeprav nekaterih stvari ne moreš razumeti, lahko prideš pred Boga, da popraviš svoje namere in iščeš Božjo voljo, ter storiš vse potrebno, da bi zadovoljil Boga. Morda te bodo tvoji bratje in sestre zapustili, toda tvoje srce bo zadovoljno z Bogom in ne boš hrepenel po mesenih užitkih. Če boš vedno vadil na ta način, boš zaščiten, ko te doletijo velike preizkušnje.

Kateremu notranjemu stanju pri ljudeh so namenjene te preizkušnje? Namenjeni so uporniški naravi ljudi, ki ne more zadovoljiti Boga. V ljudeh je veliko nečistega in hinavskega, zato Bog ljudi podvrže preizkušnjam, da bi jih očistil. Toda če si danes sposoben zadovoljiti Boga, potem bodo preizkušnje v prihodnosti zate popolnost. Če danes ne moreš zadovoljiti Boga, potem te bodo preizkušnje v prihodnosti premamile in boš nehote padel ter si takrat ne boš mogel pomagati, saj ne moreš slediti Božjemu delu in nimaš prave postave. Če torej želite biti trden v prihodnosti, bolje zadovoljiti Boga in Mu slediti do konca, si moraš danes zgraditi trdne temelje. Bogu moraš ustreči tako, da v vseh stvareh uresničuješ resnico in upoštevaš Njegovo voljo. Če boš vedno tako vadil, boš imel v sebi temelje, Bog bo v tebi vzbudil srce, ki Ga ljubi, in ti bo dal vero. Ko te nekega dne resnično doleti preizkušnja, boš morda trpel bolečino in se do neke mere počutil prizadet ter doživel uničujočo žalost, kot da bi umrl – toda tvoja ljubezen do Boga se ne bo spremenila in bo postala še globlja. Takšni so Božji blagoslovi. Če si sposoben sprejeti vse, kar Bog danes govori in dela, s srcem poslušnosti, potem te bo Bog zagotovo blagoslovil in boš tako nekdo, ki ga je Bog blagoslovil in je prejel boš Njegovo obljubo. Če danes ne boš vadil, boš, ko te bodo nekega dne doletele preizkušnje, brez vere ali ljubečega srca in takrat bo preizkušnja postala skušnjava; bil boš v skušnjavi satana in ne boš imel možnosti za pobeg. Danes si morda sposoben trdno stati na nogah, ko te doleti majhna preizkušnja, ni pa nujno, da boš lahko trdno stal, ko te bo nekega dne doletela velika preizkušnja. Nekateri ljudje so domišljavi in mislijo, da so že skoraj popolni. Če se v takšnih trenutkih ne poglobiš in ostaneš samozadovoljen, boš v nevarnosti. Danes Bog ne opravlja dela večjih preizkušenj in zdi se, da je vse v redu, toda ko te bo Bog preizkušal, boš ugotovil, da si premajhen, ker je tvoja postava premajhna in nisi sposoben prenesti velikih preizkušenj. Če boš ostal tak, kot si, in boš v stanju nedejavnosti, potem boš, ko bodo prišle preizkušnje, padel. Pogosto se ozrite na to, kako majhna je vaša postava; le tako boste napredovali. Če šele med preizkušnjami vidite, da je vaša postava tako majhna, da je vaša volja tako šibka, da je v vas premalo resničnega in da ste neprimerni za Božjo voljo – če boste to spoznali šele takrat, bo prepozno.

Če ne poznaš Božje narave, boš med preizkušnjami neizogibno padel, ker se ne zavedaš, kako Bog ljudi izpopolnjuje, s kakšnimi sredstvi jih izpopolnjuje, in ko te doletijo Božje preizkušnje, ki se ne ujemajo s tvojimi predstavami, ne boš mogel trdno obstati na nogah. Božja resnična ljubezen je Njegova celotna narava, in ko se Božja celotna narava pokaže ljudem, kaj to prinese tvojemu mesu? Ko se Božja pravična narava pokaže ljudem, njihovo telo neizogibno trpi veliko bolečino. Če ne trpiš te bolečine, te Bog ne more izpopolniti in ti ne boš mogel izkazati prave ljubezni Bogu. Če te Bog izpopolnjuje, ti bo gotovo pokazal Svojo celotno voljo. Od časa stvarjenja do danes Bog človeku ni nikoli pokazal Svoje celotne narave, v zadnjih dneh pa jo razkriva skupini ljudi, ki jih je vnaprej določil in izbral, in s tem, ko jih naredi popolne, razkriva Svojo naravnanost, s katero izpopolnjuje določeno skupino ljudi. Takšna je prava Božja ljubezen do ljudi. Da bi ljudje izkusili pravo Božjo ljubezen, morajo ljudje prestati izjemno bolečino in plačati visoko ceno. Šele potem jih bo Bog pridobil in bodo lahko svojo pravo ljubezen vrnili Bogu, šele potem bo Božje srce zadovoljno. Če ljudje želijo, da bi jih Bog naredil popolne, in če želijo izpolnjevati njegovo voljo ter v celoti izročiti svojo resnično ljubezen Bogu, morajo zaradi svojih okoliščin doživeti veliko trpljenja in številnih muk, trpeti bolečine, hujše od smrti. Na koncu bodo prisiljeni vrniti svoje pravo srce Bogu. Ali nekdo resnično ljubi Boga, se pokaže v času stiske in prečiščenja. Bog očiščuje človeško ljubezen, kar je mogoče doseči le skozi stisko in prečiščenje.