Odrešenik se je že vrnil na »belem oblaku«

Ljudje že več tisočletij hrepenijo po tem, da bi bili priča prihodu Odrešenika. Ljudje so hrepeneli po tem, da bi videli Jezusa Odrešenika na belem oblaku, kako se osebno spušča med tiste, ki so tisočletja hrepeneli po Njem. Ljudje so hrepeneli tudi po tem, da bi se Odrešenik vrnil in se ponovno združil z njimi; to pomeni, da so hrepeneli po tem, da bi se Jezus Odrešenik, ki je bil tisočletja ločen od ljudi, vrnil in ponovno opravil delo odrešenja, ki ga je opravil med Judi, da bi bil sočuten in ljubeč do ljudi, da bi odpustil grehe ljudi in nosil grehe ljudi ter celo nosil vse pregrehe ljudi in jih osvobodil greha. Ljudje hrepenijo po tem, da bi bil Jezus Odrešenik, enak kot prej – Odrešenik, ki ga je lahko ljubiti, ki je prijazen in častitljiv, ki ni nikoli srdit do ljudi in ljudi nikoli ne graja, ampak odpušča in prevzema vse grehe ljudi ter bo tako kot prej celo umrl na križu za ljudi. Odkar je Jezus odšel, učenci, ki so Mu sledili, in vsi svetniki, ki so bili odrešeni v Njegovem imenu, obupano hrepenijo po Njem in Ga pričakujejo. Vsi, ki so bili odrešeni po milosti Jezusa Kristusa v Času Milosti, hrepenijo po tistem vznesenem dnevu v poslednjih dneh, ko se bo Jezus Odrešenik spustil na belem oblaku in se prikazal pred vsemi ljudmi. Seveda je to tudi skupna želja vseh tistih, ki danes sprejemajo ime Jezusa Odrešenika. Vsi v vesolju, ki vedo za odrešenje Jezusa Odrešenika, obupno hrepenijo po tem, da bi Jezus Kristus nenadoma prišel, da bi izpolnil, kar je Jezus rekel, ko je bil na zemlji: »Prišel bom, kakor sem odšel.« Ljudje verjamejo, da se je Jezus po križanju in vstajenju na belem oblaku vrnil v nebesa, da bi zasedel Svoje mesto na desni strani Najvišjega. Podobno se bo Jezus ponovno spustil na belem oblaku (ta oblak se nanaša na oblak, na katerem je Jezus jezdil, ko se je vrnil v nebesa) med tiste, ki so tisočletja obupno hrepeneli po Njem, in nosil bo podobo in oblačila Judov. Ko se bo prikazal ljudem, jih bo obdaril s hrano, povzročil bo, da bo zanje bruhala živa voda in živel bo med ljudmi, poln milosti in poln ljubezni, jasen in resničen. V vse take predstave ljudje verjamejo. Vendar Jezus Odrešenik tega ni storil; storil je ravno nasprotno od tega, kar so si zamislili ljudje. Ni prišel med tiste, ki so hrepeneli po Njegovi vrnitvi, in ni se prikazal vsem ljudem, ko je jezdil na belem oblaku. On je že prispel, vendar ljudje tega ne vedo in ostajajo nevedni. Ljudje ga le brezciljno pričakujejo in se ne zavedajo, da se je že spustil na »belem oblaku« (oblaku, ki je Njegov Duh, Njegove besede, vsa Njegova naravnanost in vse, kar On je) in da je zdaj med skupino zmagovalcev, ki jih bo naredil v zadnjih dneh. Ljudje tega ne vedo: kako lahko kljub vsej naklonjenosti in ljubezni, ki jo ima sveti Jezus Odrešenik do ljudi, deluje v tistih »templjih«, ki jih naseljujejo umazanija in nečisti duhovi? Čeprav ljudje pričakujejo Njegov prihod, kako bi se lahko prikazal tistim, ki jedo meso nepravičnih, pijejo kri nepravičnih in nosijo oblačila nepravičnih, ki verjamejo Vanj, a Ga ne poznajo, in ki Ga nenehno izsiljujejo? Ljudje vedo le, da je Jezus Odrešenik, poln ljubezni, in prekipeva od sočutja ter da je žrtvena daritev, polna odrešenja. Toda ljudje ne vedo, da je On sam Bog, ki prekipeva od pravičnosti, veličine, srda in sodbe, ima oblast in je poln dostojanstva. Čeprav torej ljudje nestrpno hrepenijo in koprnijo po Odrešenikovi vrnitvi in njihove molitve celo premikajo »nebesa«, se Jezus Odrešenik ne prikaže tistim, ki Vanj verjamejo, a Ga ne poznajo.

»Jehova« je ime, ki sem ga prevzel med svojim delom v Izraelu in pomeni Bog Izraelcev (Božjega izvoljenega ljudstva), ki se lahko usmili ljudi, jih prekolne in vodi njihovo življenje; Bog, ki ima veliko moč in je poln modrosti. »Jezus« je Emanuel, kar pomeni žrtvena daritev, ki je polna ljubezni, polna sočutja in ki odrešuje človeka. Opravil je delo Časa Milosti in predstavlja Čas Milosti ter lahko predstavlja le en del načrta upravljanja. To pomeni, da je samo Jehova Bog izbranega izraelskega ljudstva, Abrahamov Bog, Izakov Bog, Jakobov Bog, Mojzesov Bog in Bog vsega izraelskega ljudstva. In tako v sedanji dobi vsi Izraelci, poleg judovskega ljudstva, častijo Jehovo. Zanj žrtvujejo na oltarju in Mu služijo v templju, oblečeni v duhovniške halje. Kar upajo je, da se bo Jehova ponovno pojavil. Samo Jezus je Odrešenik človeštva in je žrtvena daritev, ki je človeštvo odrešila greha. To pomeni, da je Jezusovo ime prišlo iz Časa Milosti in je nastalo zaradi dela odrešenja v Času Milosti. Jezusovo ime je nastalo, da bi ljudem Časa Milosti omogočilo ponovno rojstvo in odrešenje, je posebno ime za odrešenje celotnega človeštva. Tako ime Jezus predstavlja delo odrešenja in označuje Čas Milosti. Ime Jehova je posebno ime za izraelsko ljudstvo, ki je živelo pod zakonom. V vsaki dobi in na vsaki stopnji dela Moje ime ni brez podlage, ampak ima reprezentativen pomen: vsako ime predstavlja eno dobo. »Jehova« predstavlja Čas Postave in je častno ime, s katerim je izraelsko ljudstvo imenovalo Boga, ki so ga častili. »Jezus« predstavlja Čas Milosti in je ime Boga vseh tistih, ki so bili odrešeni v Času Milosti. Če bodo ljudje v zadnjih dneh še vedno hrepeneli po prihodu Jezusa Odrešenika in še vedno pričakovali, da bo prišel v podobi, ki jo je nosil v Judeji, potem bi se celoten šest tisočletni načrt upravljanja ustavil v Času Odrešenja in ne bi mogel napredovati naprej. Poleg tega zadnji dnevi ne bi nikoli prišli in doba se ne bi nikoli končala. To pa zato, ker je Jezus Odrešenik, namenjen samo odrešenju in odrešitvi človeštva. Jezusovo ime sem prevzel le zaradi vseh grešnikov v Dobi Milosti, vendar to ni ime, s katerim bom končal celotno človeštvo. Čeprav Jehova, Jezus in Mesija vsi predstavljajo mojega Duha, ta imena označujejo le različne dobe Mojega načrta upravljanja in Me ne predstavljajo v celoti. Imena, s katerimi Me ljudje na zemlji kličejo, ne morejo izraziti Moje celotne naravnanosti in vsega, kar sem. So le različna imena, s katerimi Me kličejo v različnih dobah. In tako se bo ob nastopu zadnje dobe – dobe zadnjih dni – Moje ime spet spremenilo. Ne bom se več imenoval Jehova ali Jezus, še manj Mesija – imenoval se bom sam Vsemogočni Bog in pod tem imenom bom končal celotno dobo. Nekoč sem bil znan kot Jehova. Imenovali so Me tudi Mesija in ljudje so Me nekoč z ljubeznijo in spoštovanjem imenovali Jezus Odrešenik. Vendar danes nisem več Jehova ali Jezus, ki so ga ljudje poznali v preteklih časih; Jaz sem Bog, ki se je vrnil v zadnjih dneh, Bog, ki bo končal dobo. Jaz sem sam Bog, ki se dviga s konca zemlje, poln Svoje celotne naravnanosti ter poln oblasti, časti in slave. Ljudje se nikoli niso ukvarjali z Menoj, nikoli Me niso poznali in vedno so bili nevedni za Moje ravnanje. Od stvarjenja sveta do danes Me ni videl niti en človek. To je Bog, ki se v zadnjih dneh prikazuje človeku, a je skrit med ljudmi. Prebiva med ljudmi, pravi in resničen kot žgoče sonce in žareči plamen, poln moči in prekipevajoč od oblasti. Ni ga človeka ali stvari, ki ne bi bila sojena po Mojih besedah, in ni niti enega človeka ali stvari, ki ne bi bila očiščena s plamenom ognja. Sčasoma bodo vsi narodi blagoslovljeni zaradi Mojih besed in tudi razbiti na koščke zaradi Mojih besed. Tako bodo vsi ljudje v zadnjih dneh videli, da sem Odrešenik, ki se je vrnil, in da sem Vsemogočni Bog, ki premaga vse človeštvo. In vsi bodo videli, da sem bil nekoč žrtvena daritev za ljudi, a da v zadnjih dneh postajam tudi plamen sonca, ki sežge vse stvari, pa tudi sonce pravičnosti, ki vse stvari razodene. To je Moje delo v zadnjih dneh. Vzel sem to ime in sem obseden s to naravnanostjo, da bi lahko vsi ljudje videli, da sem pravični Bog, goreče sonce, žareči plamen, in da bi Me vsi častili, edinega pravega Boga in da bi lahko videli Moje resnično obličje: nisem samo Bog Izraelcev in nisem samo Odrešenik; sem Bog vseh bitij na nebu, zemlji in v morjih.

Če bi Odrešenik prišel v zadnjih dneh in bi se še vedno imenoval Jezus ter bi se ponovno rodil v Judeji in tam opravil Svoje delo, potem bi to dokazovalo, da sem ustvaril samo izraelsko ljudstvo in odrešil samo izraelsko ljudstvo ter da nimam ničesar s pogani. Ali to ne bi bilo v nasprotju z Mojimi besedami: »Jaz sem Gospod, ki je ustvaril nebo in zemljo in vse stvari?« Zapustil sem Judejo in opravljam Svoje delo med pogani, ker nisem samo Bog izraelskega ljudstva, ampak Bog vsega stvarstva. V zadnjih dneh se pojavljam med pogani, ker nisem samo Jehova, Bog izraelskega ljudstva, ampak tudi, ker sem Stvarnik vseh Svojih izbrancev med pogani. Nisem ustvaril le Izraela, Egipta in Libanona, ampak tudi vsa poganska ljudstva zunaj Izraela. Zaradi tega sem Gospod vseh bitij. Izrael sem uporabil le kot izhodišče za Svoje delo, Judejo in Galilejo sem uporabil kot trdnjavi Svojega odrešenjskega dela, zdaj pa uporabljam poganske narode kot osnovo, iz katere bom končal celotno dobo. V Izraelu sem opravil dve obdobji dela (ti dve obdobji dela sta Čas Postave in Čas Milosti), v deželah zunaj Izraela pa sem opravljal še dve obdobji dela (Čas Milosti in Čas Kraljestva). Med poganskimi narodi bom opravil delo osvajanja in tako zaključil to dobo. Če Me ljudje vedno imenujejo Jezus Kristus, ne vedo pa, da sem v zadnjih dneh začel novo dobo in se lotil novega dela, in če ljudje še naprej obsedeno čakajo na prihod Jezusa Odrešenika, potem bom takšne ljudi imenoval tisti, ki ne verjamejo Vame; to so ljudje, ki Me ne poznajo, in njihova vera Vame je lažna. Ali bi lahko bili takšni ljudje priča prihodu Jezusa Odrešenika iz nebes? Tisto, kar pričakujejo, ni Moj prihod, temveč prihod Kralja Judov. Ne hrepenijo po tem, da bi izničil ta nečisti stari svet, temveč koprnijo po drugem Jezusovem prihodu, po katerem bodo odrešeni. Veselijo se, da bo Jezus ponovno odrešil vse človeštvo iz te oskrunjene in nepravične dežele. Kako lahko takšni ljudje postanejo tisti, ki bodo v zadnjih dneh dokončali Moje delo? Želje ljudi ne morejo izpolniti Mojih želja ali opraviti Mojega dela, saj ljudje le občudujejo ali cenijo dela, ki sem jih že opravil, ne vedo pa, da sem sam Bog, ki je vedno nov in nikoli star. Človek ve le, da sem Jehova in Jezus, in ne sluti, da sem Tisti zadnjih dni, ki bo končal človeštvo. Vse, po čemer ljudje hrepenijo in kar vedo, izhaja iz njihovih lastnih predstav in je le tisto, kar lahko vidijo z lastnimi očmi. To ni v skladu z delom, ki ga opravljam, ampak je z njim neuglašeno. Če bi Moje delo potekalo v skladu s predstavami ljudi, kdaj bi se končalo? Kdaj bi človeštvo začelo počivati? In kako bi lahko vstopil v sedmi dan, soboto? Delam v skladu s Svojim načrtom in v skladu s Svojim namenom – ne pa v skladu z namerami ljudi.