Vizija Božjega dela (2)

V Času Milosti so oznanjali evangelij spokornosti in če je človek verjel, je bil odrešen. Danes je namesto o odrešitvi govor samo o osvajanju in izpopolnjevanju. Nikoli se ne omenja, da bo zaradi vere nekoga blagoslovljena vsa njegova družina, ali da ko enkrat odrešen, si odrešen za vedno. Danes nihče ne govori tako, saj je to zastarelo. Jezusovo delo je bilo tedaj delo odkupitve vsega človeštva. Grehi so bili odpuščeni vsem, ki so Vanj verjeli. Če si le verjel Vanj, te je odrešil. Če si Vanj verjel, nisi bil več grešen, temveč si bil odvezan svojih grehov. To je pomenilo biti odrešen, biti odrešen zaradi vere. Kljub temu je v tistih, ki so verjeli, ostalo nekaj Bogu uporniškega in nasprotujočega, kar je bilo še vedno treba počasi odstraniti. Odrešitev ni pomenila, da je Jezus človeka povsem pridobil, temveč da človek ni bil več grešen, da so mu bili grehi odpuščeni. Če si verjel, nisi nikoli več bil grešen. Veliko Jezusovega dela je bilo tedaj nedoumljivega Njegovim učencem in mnogih Njegovih besed ljudje niso razumeli. Tedaj namreč ni ničesar razlagal. Zato je več let po Njegovem odhodu Matej napisal Jezusov rodovnik in tudi drugi so opravili veliko dela, ki je bilo iz volje moža. Jezus ni prišel človeka izpopolniti in pridobiti, temveč opraviti eno od stopenj dela: prinesti evangelij nebeškega kraljestva in opraviti delo križanja. Zato se je Jezusovo delo po Njegovem križanju povsem zaključilo. Toda na današnji stopnji – pri delu osvajanja – je treba spregovoriti več besed, opraviti več dela in potrebni so številni procesi. Prav tako je treba razodeti skrivnosti Jezusovega in Jehovovega dela, da bodo vsi ljudje v svoji veri lahko razumeli in jim bo jasno, kajti to je delo poslednjih dni, ki predstavljajo konec Božjega dela in so čas njegovega zaključka. Na tej stopnji dela ti bo pojasnjena Jehovova postava in Jezusova odkupitev; namenjena pa je predvsem tvojemu razumevanju celotnega dela Božjega šesttisočletnega načrta upravljanja, da boš spoznal njegovo pomembnost in bistvenost ter razumel namen Jezusovega dela in besed, ki jih je govoril, ter celo svojo slepo vero v Biblijo in njeno čaščenje. Vse to bo prispevalo k tvojemu boljšemu razumevanju. Razumel boš delo, ki ga je opravil Jezus, in delo, ki ga opravlja Bog danes. Razumel in uzrl boš resnico, življenje in pot. Zakaj je Jezus na stopnji Svojega dela odšel, ne da bi delo zaključil? Zato, ker Njegovo delo ni bilo zaključno delo. Ko so Ga pribili na križ, so se končale tudi Njegove besede, in po križanju se je Njegovo delo povsem končalo. Današnja stopnja je drugačna: Božje delo se bo končalo šele, ko bo spregovoril vse besede in zaključil vse Svoje delo. V času Jezusove stopnje dela je veliko besed ostalo neizgovorjenih ali ne povsem artikuliranih. Vendar Jezusu ni bilo mar, ali je nekaj povedal ali ne, saj Njegovo poslanstvo ni bilo poslanstvo besede, zato je potem, ko so Ga križali, odšel. Tista stopnja dela je bila predvsem zavoljo križanja in ni podobna današnji stopnji dela. Današnja stopnja dela je predvsem zavoljo dokončanja, pojasnitve in zaključka vsega dela. Tega dela ni mogoče zaključiti, ne da bi izgovoril vse besede, kajti na tej stopnji se vse delo konča in dovrši s pomočjo besed. Jezus je svojčas opravil veliko dela, ki ga človek ni mogel razumeti. Tiho je odšel in danes je še vedno veliko takih, ki Njegovih besed ne razumejo, katerih razumevanje je napačno, čeprav vseeno verjamejo, da je pravilno, in ne vedo, da se motijo. Na končni stopnji dela se bo Božje delo povsem končalo in zaključilo. Vsi bodo razumeli in spoznali Božji načrt upravljanja. Predstave, ki jih ima človek, njegovi nameni, njegovo napačno in absurdno razumevanje, njegove predstave o Jehovovem in Jezusovem delu, njegova stališča o nevernikih ter drugi odkloni in napake bodo popravljeni. Človek bo uvidel vse pravilne poti življenja, vse delo, ki ga je opravil Bog, ter vso resnico. Ko se to zgodi, se bo ta stopnja dela končala. Jehovovo delo je bilo stvarjenje sveta, začetek. Ta stopnja dela pa predstavlja konec in zaključek dela. Na začetku je Bog deloval med izbranim izraelskim ljudstvom in s tem je nastopila nova doba na najsvetejšem od vseh krajev. Zadnjo stopnjo dela opravlja v najbolj nečisti od vseh dežel, kjer bo sodil svet in to dobo zaključil. Na prvi stopnji je Bog deloval na najsvetlejšem od vseh krajev, medtem ko zadnjo stopnjo opravlja na najtemnejšem, kjer bo temo izgnal, prinesel svetlobo in osvojil vse ljudi. Ko bo osvojil ljudi tega najbolj nečistega in temnega od vseh krajev in bodo vsi prebivalci priznali, da obstaja Bog, ki je resnični Bog, in bo vsak povsem prepričan, potem bo s pomočjo tega dejstva opravil delo osvajanja po vsem vesoljstvu. Ta stopnja dela je simbolična: Ko bo delo tega časa končano, se bo povsem končalo delo šest tisoč let upravljanja. Ko bo osvojil tiste na najtemnejšem od vseh krajev, bo seveda tako tudi povsod drugod. Tako ima samo delo osvajanja na Kitajskem pomembno simboliko. Kitajska pooseblja vse sile teme, medtem ko ljudje na Kitajskem predstavljajo tiste, ki pripadajo telesu in satanu ter so iz mesa in krvi. Prav ljudi na Kitajskem je veliki rdeči zmaj najbolj pokvaril, oni najbolj nasprotujejo Bogu in njihova človeškost je najnižja in nečista, zato so arhetip vsega pokvarjenega človeštva. To ne pomeni, da v drugih deželah ni težav. Predstave ljudi so enake in čeprav imajo ljudje v teh deželah morda dober značaj, gotovo nasprotujejo Bogu, če Ga ne poznajo. Zakaj so Judje prav tako nasprotovali in se upirali Bogu? Zakaj so Mu farizeji nasprotovali? Zakaj je Juda izdal Jezusa? Tedaj mnogi učenci Jezusa niso poznali. Zakaj po Njegovem križanju in vstajenju ljudje še vedno niso verjeli Vanj? Mar ni človekova neposlušnost povsod enaka? Gre zgolj za to, da ljudje na Kitajskem služijo kot primer, in ko jih bo Bog osvojil, bodo postali zgled in primer ter vzor drugim. Zakaj vedno pravim, da ste dodatek k Mojemu načrtu upravljanja? Prav v ljudstvu Kitajske se pokvarjenost, nečistost, nepravičnost, nasprotovanje in uporništvo najbolj popolno izraža in razkriva v vseh svojih pojavnih oblikah. Po eni strani imajo slab značaj, po drugi strani sta njihovo življenje in miselnost nazadnjaška. Prav tako so slabe in zelo nazadnjaške njihove navade, družbeno okolje in družina, v katero so se rodili. Tudi njihov status je nizek. Delo na tem kraju je simbolično in ko bo to preizkusno delo v celoti opravljeno, bo nadaljnje delo Boga veliko lažje. Če je to stopnjo dela mogoče zaključiti, potem bo nadaljnje delo potekalo samoumevno. Ko bo ta stopnja dela opravljena, bo s tem povsem dosežen velik uspeh, zato se bo delo osvajanja po vsem vesoljstvu povsem končalo. Pravzaprav bo uspešno zaključeno delo med vami enakovredno uspešnemu delu po vsem vesoljstvu. Zato je pomembno, da sem vas postavil za zgled in primer. Uporništvo, nasprotovanje, nečistost in nepravičnost – vse to se nahaja v teh ljudeh in v njih se kaže vse uporništvo človeštva. Zares so nekaj posebnega. Zato jih kažem kot najboljši primer osvajanja in ko jih bom osvojil, bodo naravno postali primer in zgled drugim. Nič ni bilo bolj simbolično od prve stopnje, ki je bila opravljena v Izraelu: Izraelci so bili najsvetejši in najmanj pokvarjeni od vseh ljudstev, zato je bil prihod nove dobe v tej deželi nadvse pomemben. Lahko bi dejali, da predniki človeštva prihajajo iz Izraela in da je Izrael rojstni kraj Božjega dela. V začetku so bili ti ljudje najsvetejši, vsi so častili Jehovo in Božje delo je lahko v njih obrodilo najboljše sadove. V celi Bibliji je zapisano delo dveh dob: Prva je bil Čas Postave in druga Čas Milosti. V Stari zavezi so zapisane Jehovove besede Izraelcem in Njegovo delo v Izraelu. V Novi zavezi so zapisi o Jezusovem delu v Judeji. A zakaj v Bibliji ni nobenega kitajskega imena? Zato, ker je Bog prva dva dela Svojega delovanja opravil v Izraelu, saj so bili Izraelci izbrano ljudstvo, kar pomeni, da so bili prvi, ki so sprejeli Jehovovo delo. Bili so najmanj pokvarjeni od vsega človeštva in na začetku so se radi ozirali k Bogu ter Ga globoko spoštovali. Bili so poslušni besedam Jehove, vedno služili v templju ter nosili duhovniška oblačila in načelke. Bili so prvi ljudje, ki so častili Boga, in prvi subjekti njegovega dela. Bili so primer in zgled za vse človeštvo, primer in zgled svetosti in pravičnih ljudi. Ljudje kot Job, Abraham, Lot ali Peter in Timótej so vsi bili Izraelci ter najsvetejši primer in zgled. Izrael je bila prva dežela človeštva, kjer so častili Boga, in v njej je bilo več pravičnih ljudi kot kjerkoli drugje. Bog je v njih deloval, da bi lahko v prihodnje bolje upravljal s človeštvom po vsej deželi. Njihovi dosežki in njihova pravična dela pri čaščenju Jehove so bila zapisana, da bi lahko bili v Času Milosti primer in zgled ljudem izven Izraela. Njihova dejanja so steber več tisoč let dela, vse do danes.

Ko je Bog ustvaril svet, je prvo stopnjo Svojega dela opravil v Izraelu, zato je Izrael rojstni kraj in izhodišče Božjega dela na zemlji. Jezus je deloval po vsej Judeji. Med Njegovim delovanjem je le malo ljudi izven Judeje o tem kaj vedelo, kajti izven Judeje ni deloval. Danes Bog deluje na Kitajskem in Svoje delo opravlja izključno znotraj njenih meja. Na tej stopnji Svojega dela izven Kitajske ne začenja, kajti to bo prišlo na vrsto kasneje. Ta stopnja dela je nadaljevanje Jezusove stopnje dela. Jezus je opravil odrešenjsko delo in današnja stopnja dela izhaja iz Njegovega. Odrešenjsko delo je končano in na tej stopnji ni potrebe po spočetju od Svetega Duha, saj ta stopnja dela ni podobna prejšnji in tudi Kitajska ni podobna Izraelu. Jezus je opravil eno stopnjo odrešenjskega dela. Ljudje so videli Jezusa in nedolgo zatem se je Njegovo delo začelo širiti med neverniki. Danes je v Ameriki, Združenem kraljestvu in Rusiji veliko vernikov v Boga, zakaj jih je torej na Kitajskem manj? Zato, ker je Kitajska najbolj zaprt narod. Kot takšna je Kitajska zadnja sprejela pot Boga in še danes ni minilo niti sto let, odkar jo je – kar je veliko kasneje kot Amerika in Združeno kraljestvo. Bog zadnjo stopnjo Svojega dela izvaja na Kitajskem, da bi Svoje delo zaključil in da bi ga lahko dovršil. Izraelsko ljudstvo je Jehovo klicalo Gospod. Tedaj so Ga imeli za glavo družine, zato je ves Izrael postal velika družina, v kateri so vsi častili svojega Gospoda Jehovo. Duh Jehove se jim je pogosto prikazal, jim govoril in se jim oglašal s Svojim glasom ter v podobi oblačnega stebra in groma vodil njihovo življenje. Takrat je Duh ljudi v Izraelu vodil neposredno, ko jim je govoril in se jim razkrival s Svojim glasom – videli so oblake in slišali glasno grmenje. Na tak način je vodil njihovo življenje več tisoč let. Zato je torej samo izraelsko ljudstvo vedno častilo Jehovo. Verjamejo, da je njihov Bog Jehova, ki ni Bog nevernih. To ni nič nenavadnega, nenazadnje je Jehova med njimi deloval skoraj štiri tisoč let. Na Kitajskem pa so izprijeni ljudje po več tisoč letih lenobnega dremeža šele zdaj spoznali, da nebesa in zemlja ter vse stvari niso nastale po naravni poti, temveč jih je ustvaril Stvarnik. Ker ta evangelij prihaja iz tujine, so posesivni in nazadnjaški umi prepričani, da so tisti, ki ta evangelij sprejmejo, izdajalci in psi, ki so se izneverili Budi, svojemu predniku. Hkrati mnogi od teh posesivnih umov sprašujejo: »Kako lahko Kitajci verjamejo v Boga tujcev? Mar se ne izneverjajo svojim prednikom? Mar to ni zlo?« Že dolgo je, kar so ljudje pozabili, da je Jehova njihov Bog. Že dolgo je, kar so Stvarnika potisnili v ozadje svojih misli, in namesto tega verjamejo v evolucijo, da se je človek razvil iz opic in da je naravni svet nastal kot posledica razvoja. Vso dobro hrano, ki jo človeštvo uživa, zagotavlja narava, življenje in smrt človeka sta podvržena redu in ni Boga, ki bi nad vsem tem vladal. Hkrati je veliko ateistov, ki verjamejo, da je ideja Boga, ki vsemu vlada, neznanstveno praznoverje. Mar zmore znanost nadomestiti Božje delo? Lahko znanost vlada človeštvu? Oznanjati evangelij v deželi, kjer vlada ateizem, ni lahka naloga in je soočena z velikimi ovirami. Mar ni danes veliko takih, ki Bogu nasprotujejo na tak način?

Ko je Jezus prišel opravit Svoje delo, so mnogi Njegovo delo primerjali z delom Jehove, in ker so ugotovili, da z njim ni skladno, so Jezusa pribili na križ. Zakaj niso našli nobenih skladnosti med deli obeh? Deloma zato, ker je Jezus opravljal novo delo, in tudi zato, ker nihče ni zapisal Njegovega rodovnika, preden je začel opravljati Svoje delo. Dobro bi bilo, če bi ga, kajti kdo bi si potem drznil Jezusa pribiti na križ? Če bi Matej zapisal Jezusov rodovnik nekaj desetletij prej, potem Jezusu ne bi bilo treba pretrpeti tako strašnega preganjanja. Mar ni tako? Takoj ko bi ljudje prebrali Jezusov rodovnik – da je bil sin Abrahama in Davidov potomec – bi Ga nehali preganjati. Mar ni škoda, da so Njegov rodovnik zapisali prepozno. Kakšna škoda je šele, da sta v Bibliji zapisani samo dve stopnji Božjega dela: Ena, ki je bila delo v Času Postave, in ena, ki je bila delo v Času Milosti. Ena, ki je bila Jehovovo delo, in ena, ki je bila Jezusovo. Koliko bolje bi bilo, če bi današnje delo napovedal velik prerok. V Bibliji bi bilo dodatno poglavje z naslovom »Delo poslednjih dni« – mar ne bilo to veliko bolje? Zakaj mora človek danes imeti toliko težav? Tako težko vam je! Če si že kdorkoli zasluži sovraštvo, potem sta to Izaija in Danijel, ker nista napovedala dela poslednjih dni, in če že moramo koga kriviti, so to apostoli Nove zaveze, ki niso že prej zapisali rodovnika drugega učlovečenja Boga. Kakšna škoda je to! Vsepovsod je treba iskati dokaze in tudi ko najdemo kak fragment kratkih besed, še vedno ni mogoče reči, ali je to zares dokaz. Kakšna zadrega! Zakaj je Bog tako skrivnosten pri Svojem delu? Danes morajo mnogi ljudje šele najti dokončen dokaz, a ga hkrati niti ne morejo zanikati. Kaj naj torej storijo? Bogu ne morejo odločno slediti, a v takšnem dvomu ne morejo niti napredovati. Tako se mnogi »pametni in nadarjeni učenci« pri hoji za Bogom oprimejo odnosa »poskusa in napake«. To je preveč zahtevno! Mar ne bi bilo vse skupaj veliko lažje, če bi Matej, Marko, Luka in Janez lahko napovedali prihodnost? Bolje bi bilo, če bi Janez uzrl notranjo resnico življenja v kraljestvu – kakšna škoda, da je imel zgolj videnja in ni videl resničnega, pomembnega dela na zemlji. Kako velika škoda! Kaj je z Bogom narobe? Zakaj je potem, ko je bil tako uspešen pri Svojem delu v Izraelu, zdaj prišel na Kitajsko, in zakaj se je moral učlovečiti ter osebno delovati in živeti med ljudmi? Bog je do človeka preveč brezobziren! Ne le, da ljudem ni vnaprej povedal, temveč je nenadoma prišel s svojo kaznijo in sodbo. To res nima smisla! Ko se je Bog prvič učlovečil, je pretrpel izjemne muke, ker ljudem ni vnaprej razodel vse notranje resnice. Saj ni na to pozabil? Zakaj torej niti tokrat tega človeku ne pove? Kakšna škoda, da danes Biblijo sestavlja le šestinšestdeset knjig. Le še ena je potrebna, v kateri bo napovedano delo poslednjih dni! Mar ni tako? Niti Jehova, Izaija in David niso omenili današnjega dela. Odstranjeni so bili iz sedanjosti in so časovno oddaljeni več kot štiri tisoč let. Niti Jezus ni v celoti napovedal današnjega dela – le bežno ga je omenil – in tako človek še vedno ne more najti zadostnega dokaza. Če primerjaš današnje delo s prejšnjim, kako se lahko medsebojno ujemata? Jehovova stopnja dela je bila namenjena Izraelu. Če torej z njo primerjaš današnje delo, je razhajanje med njima še večje, zato ju preprosto ni mogoče primerjati. Hkrati ti nisi niti Izraelec niti Jud in kakovost tvojega značaja ter vse ostalo, kar je tvojega, je pomanjkljivo – kako se lahko primerjaš z njimi? Je to mogoče? Vedi, da je danes Čas Kraljestva, ki se razlikuje od Časa Postave in Časa Milosti. V nobenem primeru ne preizkušaj in uporabljaj receptov. Boga ni mogoče najti v receptih.

Kako je Jezus živel 29 let po Svojem rojstvu? Biblija Njegovega otroštva in mladosti ne omenja. Ali veš, kakšna sta bila? Je mogoče, da ni imel otroštva in mladosti ter je imel ob rojstvu že 30 let? Premalo veš, zato ne bodi tako brezbrižen pri širjenju svojih mnenj. To ni dobro zate! Biblija omenja samo, da je bil Jezus pred Svojim 30. letom krščen in da ga je Sveti Duh vodil v puščavo, kjer ga je skušal hudič. Štirje evangeliji navajajo tri leta in pol Njegovega delovanja. Zapisov o Njegovem otroštvu in mladosti ni, toda to ni dokaz, da otroštva in mladosti ni imel, temveč le, da na začetku ni deloval, ampak je bil običajen človek. Bi lahko torej rekel, da je Jezus živel 33 let brez mladosti in otroštva? Bi lahko v trenutku dosegel starost 33 let in pol? Vse to, kar ljudje razmišljajo o Njem, je nenaravno in nerealistično. Učlovečeni Bog nedvomno poseduje običajno in normalno človeškost, toda Svoje delo izvaja z nepopolno človeškostjo in popolno božanskostjo. Zaradi tega ljudje dvomijo v današnje delo in celo v Jezusovo delo. Čeprav je Božje delo različno v obeh časih Njegovega učlovečenja, je njegova narava enaka. Seveda so velike razlike, če bereš zapise štirih evangelijev. Kako se lahko vrneš v Jezusovo življenje v času Njegovega otroštva in mladosti? Kako lahko razumeš normalno človeškost Jezusa? Morda dobro razumeš človeškost današnjega Boga, toda Jezusove človeškosti ne dojemaš in še manj jo razumeš. Če je ne bi Matej zapisal, ti ne bi imel pojma o Jezusovi človeški naravi. Če ti povem zgodbo Jezusovega življenja in notranje resnice Njegovega otroštva in mladosti, boš morda odkimal in rekel: »Ne! Ni moglo biti tako. Jezus ni mogel imeti slabosti in še manj bi lahko imel človeško naravo!« Morda boš celo vpil in kričal. Predstave o Meni gojiš prav zato, ker ne razumeš Jezusa. Prepričan si, da je Jezus preveč božanski, da bi bilo na Njem karkoli telesnega. Toda dejstva so še vedno dejstva. Nihče ne želi govoriti v nasprotju z resnico dejstev, kajti ko govorim, govorim o resnici. Ne domnevam in ne prerokujem. Vedi, da se Bog lahko dvigne v velike višave in se skrije v velike globine. Ni domislica tvojega uma – je Bog vsega stvarstva in ne zasebni Bog, ki bi si ga izmislil posameznik.