Tisti, ki naj bi bili izpopolnjeni, se morajo prečistiti

Če veruješ v Boga, potem moraš ubogati Boga, uresničevati resnico in izpolnjevati vse svoje dolžnosti. Poleg tega moraš razumeti stvari, ki bi jih moral izkusiti. Če doživljaš samo to, da se z teboj ravna, da si discipliniran in da se ti sodi, če lahko samo uživaš v Bogu, ne moreš pa čutiti, kdaj te Bog disciplinira ali obravnava – to je nesprejemljivo. Morda v tem primeru izpopolnjevanja lahko obstaneš, vendar to še vedno ni dovolj; še vedno moraš korakati naprej. Lekcija o ljubezni do Boga se nikoli ne konča in nima konca. Ljudje vidijo verovanje v Boga kot nekaj zelo preprostega, a ko pridobijo nekaj praktičnih izkušenj, spoznajo, da verovanje v Boga ni tako preprosto, kot si ljudje predstavljajo. Ko Bog dela, da bi prečistil človeka, človek trpi. Večja kot je človekova prefinjenost, večja bo njegova ljubezen do Boga in več Božje moči se bo pokazalo v njem. Nasprotno pa, manj ko je oseba izpopolnjena, manj bo rasla njena ljubezen do Boga in manj se bo v njej razodevala Božja moč. Bolj ko se bo taka oseba izpopolnjevala, bolj ko bo trpela in doživljala muke, globlja bo njena ljubezen do Boga, pristnejša bo njena vera v Boga in globlje bo njeno spoznanje o Bogu. V svojih izkušnjah boš videl ljudi, ki zelo trpijo, ko se prečiščujejo, s katerimi se veliko ukvarjajo in jih disciplinirajo, in videl boš, da so to ljudje, ki imajo globoko ljubezen do Boga ter globlje in prodornejše spoznanje o Bogu. Tisti, ki niso izkusili obravnave, imajo le površinsko znanje in lahko rečejo le: »Bog je tako dober, ljudem daje milost, da lahko uživajo v Njem.« Če so ljudje doživeli, da so bili obravnavani in disciplinirani, lahko govorijo o resničnem spoznanju Boga. Torej, bolj ko je Božje delo v človeku čudovito, bolj je vredno in pomembno. Bolj ko je zate nepropustno in bolj ko je nezdružljivo s tvojimi predstavami, bolj te lahko Božje delo osvoji, pridobi in izpopolni. Kako velik je pomen Božjega dela! Če Bog človeka ne bi izpopolnjeval na ta način, če ne bi deloval po tej metodi, bi bilo Njegovo delo neučinkovito in brez pomena. V preteklosti je bilo rečeno, da bo Bog izbral in pridobil to skupino ter jo v poslednjih dneh izpopolnil; v tem je izreden pomen. Večje ko je Njegovo delo v vas, globlja in čistejša je vaša ljubezen do Boga. Čim večje je Božje delo, tem bolj lahko človek dojame nekaj Njegove modrosti in tem globlje je človekovo spoznanje o Njem. V poslednjih dneh se bo končalo šest tisoč let Božjega načrta upravljanja. Se res lahko zlahka konča? Ali bo Njegovo delo končano, ko bo osvojil človeštvo? Je lahko tako preprosto? Ljudje si res predstavljajo, da je tako preprosto, toda to, kar počne Bog, ni tako preprosto. Ne glede na to, kateri del Božjega dela želite omeniti, je človeku vse nedoumljivo. Če bi ga lahko doumel, bi bilo Božje delo brez pomena in vrednosti. Delo, ki ga je opravil Bog, je nedoumljivo; je v popolnem nasprotju s tvojimi predstavami, in bolj ko je nezdružljivo s tvojimi predstavami, bolj kaže, da je Božje delo smiselno; če bi bilo združljivo s tvojimi predstavami, bi bilo nesmiselno. Danes čutiš, da je Božje delo tako čudovito, in bolj ko čutiš, da je čudovito, bolj čutiš, da je Bog nedoumljiv, in vidiš, kako velika so Božja dela. Če bi opravil le neko površinsko, površno delo, da bi osvojil človeka, in potem ne bi storil ničesar več, potem človek ne bi bil sposoben uvideti pomena Božjega dela. Čeprav si zdaj deležen majhnega izpopolnjevanja, je to zelo koristno za tvojo rast v življenju, zato je skrajno nujno, da se podvržete takšnim tegobam. Danes si deležen majhnega izpopolnjevanja, a pozneje boš resnično lahko opazoval Božja dejanja in nazadnje boš rekel: »Božja dela so tako čudovita!« To bodo besede v tvojem srcu. Po tem, ko so nekaj časa doživljali Božjo preobrazbo (preizkušnja služabnikov in čas kazni), so nekateri ljudje rekli: »Verjeti v Boga je res težko!« Dejstvo, da so uporabili besede »zelo težko«, kaže, da so Božja dejanja nedoumljiva, da ima Božje delo velik pomen in vrednost ter da je to, da človek Njegovo delo ceni, nadvse vredno. Če po tem, ko sem opravil toliko dela, ti (vi) niste imeli niti najmanjšega znanja, ali ima potem moje delo še vedno vrednost? Zaradi tega boš rekel: »Služba Bogu je res težka, tako čudovita so božja dela in Bog je res moder! Bog je tako čudovit!« Če si po določeni izkušnji sposoben izreči takšne besede, to dokazuje, da je v tebe vstopilo Božje delo. Nekega dne, ko boš širili evangelij v tujini in te bo nekdo vprašal: »Kako narašča tvoja vera v Boga?« boš lahko rekel: »Božja dejanja so tako neverjetna!« Čutili bodo, da tvoje besede govorijo o resničnih izkušnjah. To je resnično pričevanje. Rekel boš, da je Božje delo polno modrosti in da te je njegovo delo v tebi resnično prepričalo in osvojilo tvoje srce. Vedno ga boš ljubil, ker je On več kot vreden človeške ljubezni! Če lahko govoriš o teh stvareh, lahko premakneš srca ljudi. Vse to je resnično pričevanje. Če si sposoben glasno pričevati in ljudi ganiti do solz, to kaže, da resnično ljubiš Boga, saj si sposoben pričevati, da ljubiš Boga, in prek tebe se lahko v pričevanju potrjujejo Božja dejanja. S tvojim pričevanjem bodo drugi iskali Božje delo, ga izkusili in v vsakem okolju, ki ga bodo doživeli, zmogli bodo vztrajati. To je edini pravi način pričevanja in to je točno to, kar se zdaj zahteva od tebe. Videti moraš, da je Božje delo izjemno dragoceno in vredno, da ga ljudje cenijo, da je Bog tako dragocen in tako poln izobilja; ne more samo govoriti, ampak tudi soditi ljudi, plemenititi njihova srca, jim prinašati užitek, jih pridobivati, osvajati in izpopolnjevati. Iz svojih izkušenj boš videl, da je Bog zelo ljubeč. Kako zelo zdaj ljubiš Boga? Ali lahko te stvari res izrečeš iz srca? Ko boš sposoben izraziti te besede iz globine svojega srca, boš lahko pričeval. Ko bodo tvoje izkušnje dosegle to raven, boš lahko pričeval za Boga in boš usposobljen. Če v svojih izkušnjah ne dosežeš te ravni, boš še vedno predaleč. Normalno je, da ljudje med izpopolnjevanjem pokažejo slabosti, vendar moraš biti po prečiščenju sposoben reči: »Bog je tako moder v Svojem delu!« Če boš resnično sposoben praktično razumeti te besede, bo to nekaj, kar boš cenil, in tvoja izkušnja bo dragocena.

Čemu bi moral zdaj slediti? Ali si sposoben pričevati za Božje delo, ali si sposoben postati pričevanje in manifestacija Boga in ali si primeren, da te Bog uporabi – to so stvari, ki jih moraš iskati. Koliko dela je Bog res opravil v tebi? Koliko si videl, koliko si se dotaknil? Koliko si doživel in okusil? Ne glede na to, ali te je Bog preizkušal, obravnaval ali prevzgajal, je na tebi opravil Svoja dejanja in Svoje delo. Toda ali lahko kot vernik v Boga in nekdo, ki se želi, da bi ga Bog izpopolnil, na podlagi svojih praktičnih izkušenj pričuješ o Božjem delu? Ali lahko s svojimi praktičnimi izkušnjami živiš Božjo besedo? Ali si sposoben poskrbeti za druge s svojimi praktičnimi izkušnjami in vse svoje življenje porabiti za pričevanje o Božjem delu? Če želiš pričevati o Božjem delu, se moraš zanesti na svoje izkušnje, znanje in ceno, ki si jo plačal. Samo tako lahko ugodiš Njegovi volji.Ali si nekdo, ki pričuje o Božjemdelu? Ali imaš to željo? Če si sposoben pričevati o Njegovem imenu in še bolj o Njegovem delu in če lahko živiš v podobi, ki jo zahteva od svojega ljudstva, potem si priča Boga. Kako pravzaprav pričati za Boga? To storiš tako, da iščeš in hrepeniš po tem, da bi živel po Božji besedi, in tako, da pričuješ s svojimi besedami, omogočiš ljudem, da spoznajo Njegovo delo in vidijo Njegova dejanja. Če si resnično prizadevaš za vse to, te bo Bog izpopolnil. Če je vse, kar iščeš, to, da bi te Bog izpopolnil in da bi bil na koncu blagoslovljen, potem perspektiva tvoje vere v Boga ni čista. Prizadevati si moraš, kako videti Božja dejanja v resničnem življenju, kako Ga zadovoljiti, ko ti razkrije svojo voljo, in iskati, kako bi moral pričevati o Njegovi čudovitosti in modrosti ter kako pričevati o tem, kako te prevzgaja in ravna s teboj. Vse to so stvari, o katerih bi zdaj moral razmišljati. Če je tvoja ljubezen do Boga namenjena le temu, da bi bil deležen Božje slave, ko te bo izpopolnil, potem je še vedno nezadostna in ne more izpolniti Božjih zahtev. Moraš biti sposoben pričevati o Božjem delu, izpolnjevati Njegove zahteve in praktično izkusiti delo, ki Ga je opravil na ljudeh. Naj gre za bolečino, solze ali žalost, vse te stvari moraš izkusiti v svoji praksi. Namenjene so temu, da te izpopolnijo kot tistega, ki pričuje za Boga. Kaj točno je tisto, kar te sili k trpljenju in iskanju popolnosti? Ali je tvoje sedanje trpljenje resnično zaradi ljubezni do Boga in pričevanja Zanj? Ali pa je to zaradi blagoslova mesa, zaradi tvojih prihodnjih obetov in usode? Vse tvoje namere, motivacije in cilje, ki jim slediš, je treba prilagoditi in ne more jih voditi tvoja lastna volja. Če si ena oseba prizadeva za popolnost, da bi prejela blagoslove in vladala v moči, medtem ko si druga oseba prizadeva za popolnost, da bi zadovoljila Boga in praktično pričevala o Božjem delu, katerega od teh dveh načinov prizadevanj bi izbral? Če bi izbral prvega, potem bi bili še vedno predaleč od Božjih meril. Nekoč sem rekel, da bodo Moja dejanja odkrito znana po vsem vesolju in da bom vladal kot Kralj v vesolju. Po drugi strani pa vam je bilo zaupano, da greste pričevati o Božjem delu, ne pa da postanete kralji in se prikažete celotnemu vesolju. Naj Božja dela napolnijo vesolje in nebesni svod. Naj jih vsi vidijo in priznajo. Te besede so izrečene v zvezi s samim Bogom, ljudje pa bi morali pričevati za Boga. Koliko Boga poznaš zdaj? Koliko lahko pričaš o Bogu? Kakšen je namen tega, da Bog izpopolni človeka? Ko boš enkrat razumel Božjo voljo, kako boš pokazal obzirnost do njegove volje? Če si pripravljen izpopolnjevati se in pričevati o Božjem delu s tem, kar živiš, če imaš to gonilno silo, potem ni nič pretežko. Kar ljudje zdaj potrebujejo, je vera. Če imaš to gonilno silo, potem zlahka opuščaš negativnost, pasivnost, lenobo in pojme mesa, življenjske filozofije, uporniško naravnanost, čustva itd.

Med preizkušnjami je normalno, da so ljudje šibki, da imajo v sebi negativne občutke ali da jim ni jasna Božja volja ali njihova pot prakse. Toda v vsakem primeru moraš verjeti v Božje delo in ne zanikati Boga, tako kot Job. Čeprav je bil Job na dan svojega rojstva slaboten in preklet, ni zanikal, da je vse stvari v človeškem življenju podaril Jehova in da je Jehova tudi Tisti, ki jih lahko vse odvzame. Ne glede na to, kako so ga preizkušali, je ohranil to prepričanje. Po tvojih izkušnjah, ne glede na to, kakšnemu prečiščevanju si podvržen z Božjimi besedami, je tisto, kar Bog od človeštva na kratko zahteva, njihova vera in ljubezen do Njega. S takšnim delovanjem izpopolnjuje vero, ljubezen in želje ljudi. BBog opravlja delo popolnosti na ljudeh, ki tega ne vidijo, ne čutijo; v takšnih okoliščinah je potrebna tvoja vera. Vera ljudi je potrebna, kadar nečesa ni mogoče videti s prostim očesom, tvoja vera pa je potrebna, kadar ne moreš opustiti lastnih predstav. Kadar nimaš jasnega pojma o Božjem delu, se od tebe zahteva, da verjameš, zavzameš trdno stališče in pričuješ. Ko je Job prišel do te točke, se mu je prikazal Bog in mu spregovoril. To pomeni, da boš lahko Boga videl samo iz svoje vere, in ko boš imel vero, te bo Bog izpopolnil. Brez vere tega ne more storiti. Bog ti bo podaril vse, za kar upaš, da boš pridobil. Če nimaš vere, potem ne moreš biti izpopolnjen in ne boš mogel videti Božjih dejanj, še manj pa Njegove vsemogočnosti. Ko boš verjel, da boš videl Njegova dejanja v svoji praktični izkušnji, se ti bo Bog prikazal, te razsvetlil in te vodil od znotraj. Brez te vere Bog tega ne bo mogel storiti. Če si izgubil upanje v Boga, kako boš lahko izkusil Njegovo delo? Zato te bo razsvetlil in prosvetlil skozi tvoje izkušnje šele takrat, ko boš imel vero in ne boš dvomil v Boga, šele takrat, ko boš resnično verjel Vanj ne glede na to, kaj počne, in šele takrat boš lahko videl Njegova dejanja. Vse te stvari se dosežejo z vero. Vera pride le s prečiščenjem in brez prečiščenja se vera ne more razviti. Na kaj se nanaša ta beseda »vera«? Vera je pristno prepričanje in iskreno srce, ki bi ju človek moral imeti, kadar nečesa ne more videti ali se nečesa dotakniti, kadar se Božje delo ne ujema s človeškimi predstavami, kadar je zunaj človekovega dosega. To je vera, o kateri govorim. Ljudje potrebujejo vero v času težav in izpopolnjevanja, vera pa je nekaj, čemur sledi prečiščenje; prečiščenja in vere ni mogoče ločiti. Ne glede na to, kako Bog deluje, in ne glede na tvoje okolje si lahko prizadevaš za življenje in iščeš resnico, iščeš znanje o Božjem delu, razumeš Njegovo delovanje in si sposoben delovati v skladu z resnico. To je resnična vera, ki kaže, da nisi izgubil vere v Boga. Pravo vero v Boga imaš lahko le, če si zmožen vztrajno slediti resnici skozi izpopolnjevanje, če si zmožen resnično ljubiti Boga in ne dvomiš o Njem, če ne glede na to, kaj naredi, še vedno prakticiraš resnico, da bi Ga zadovoljil, in če si zmožen v globinah iskati Njegovo voljo in upoštevati Njegovo voljo. V preteklosti, ko je Bog rekel, da bo kraljeval kot kralj, si ga ljubil, in ko se ti je odkrito pokazal, si ga zasledoval. Toda zdaj je Bog skrit, ne vidiš Ga in doletele so te stiske – ali potemtakem izgubljaš upanje v Boga? Zato si moraš vedno prizadevati za življenje in izpolnjevati Božjo voljo. Temu se reče pristna vera in to je najbolj prava in najlepša ljubezen.

V preteklosti so vsi ljudje prišli pred Boga, da bi sprejeli svoje odločitve, in rekli so: »Tudi če nihče drug ne ljubi Boga, ga moram ljubiti jaz.« Zdaj pa te doleti prečiščenje, in ker se to ne ujema s tvojimi predstavami, izgubiš vero v Boga. Je to pristna ljubezen? Velikokrat si bral o Jobovih dejanjih – si nanje pozabil? Prava ljubezen se lahko oblikuje le znotraj vere. S prečiščevanjem, ki ga doživljaš, razviješ resnično ljubezen do Boga, in prav zaradi vere si sposoben upoštevati Božjo voljo v svojih praktičnih izkušnjah, prav tako pa se zaradi vere odpoveš svojemu mesu in si prizadevaš za življenje; to je tisto, kar bi ljudje morali početi. Če to počneš, boš lahko videl Božja dejanja, če pa nimaš vere, ne boš mogel videti Božjega delovanja in ne boš mogel izkusiti Njegovega dela. Če hočeš, da te Bog uporablja in izpopolnjuje, moraš imeti vse: voljo do trpljenja, vero, vzdržljivost, poslušnost, sposobnost doživljati Božje delo, razumeti Njegovo voljo, biti pozoren na Njegovo žalost in tako naprej. Izpopolnjevanje osebe ni enostavno in vsako izpopolnjevanje, ki ga doživiš, zahteva tvojo vero in ljubezen. Če hočeš biti od Boga izpopolnjen, ni dovolj, da samo hitiš po poti, niti ni dovolj, da se za Boga samo razdajaš. Imeti moraš veliko stvari, da lahko postaneš nekdo, ki ga Bog izpopolni. Ko se soočaš s trpljenjem, moraš biti sposobni odložiti skrb za meso in se ne pritoževati zoper Boga. Ko se Bog skriva pred tabo, moraš biti sposoben imeti vero, da Mu slediš, da ohraniš svojo prejšnjo ljubezen, ne da bi ji dovolil, da bi omahnila ali se razblinila. Ne glede na to, kaj Bog naredi, se moraš podrediti Njegovemu načrtu in biti pripravljen preklinjati svoje meso, namesto da bi se pritoževal nad Njim. Ko se spopadaš s preizkušnjami, moraš zadovoljiti Boga, čeprav boš morda grenko jokal ali se boš nerad ločil od kakšnega ljubljenega predmeta. Samo to je prava ljubezen in vera. Ne glede na to, kakšna je tvoja dejanska postava, moraš najprej imeti voljo za prenašanje težav in pravo vero ter voljo, da se odpoveš mesu. Za izpolnitev Božje volje moraš biti pripravljen prenašati osebne težave in trpeti izgube v svojih osebnih interesih. Prav tako moraš biti sposoben v srcu obžalovati sebe: V preteklosti nisi mogel zadovoljiti Boga, zdaj pa lahko obžaluješ samega sebe. Nobena od teh stvari ti ne sme manjkati – preko teh stvari te bo Bog izpopolnil. Če ne moreš izpolniti teh meril, potem ne moreš biti izpopolnjen.

Nekdo, ki služi Bogu, ne bi smel le znati trpeti Zanj; še več, razumeti bi moral, da je namen verovanja v Boga prizadevanje za ljubezen do Boga. Bog te ne uporablja samo zato, da bi te izpopolnjeval ali da bi ti povzročil trpljenje, ampak te uporablja zato, da bi spoznal Svoja dejanja, pravi pomen človeškega življenja in zlasti, da bi spoznal, da služenje Bogu ni lahka naloga. Pri doživljanju Božjega dela ne gre za uživanje v milosti, ampak za trpljenje zaradi ljubezni do Njega. Ker uživaš Božjo milost, moraš uživati tudi njegovo kazen; vse to moraš izkusiti. V tebi lahko izkusiš Božje razsvetljenje, prav tako pa lahko izkusiš, kako Bog ravna s teboj in kako te sodi. Na ta način bodo tvoje izkušnje izčrpne. Bog je nad Tabo izvršil Svoje delo sodbe in kazni. Božja beseda se je ukvarjala s teboj, a ne samo to; tudi razsvetlila in prosvetlila te je. Ko si negativen in šibek, Boga skrbi zate. Vse to delo je namenjeno temu, da se zaveš, da je vse, kar zadeva človeka, v Božji orkestraciji. Morda misliš, da je vera v Boga povezana s trpljenjem ali s tem, da Zanj počneš vse mogoče stvari; morda misliš, da je namen verovanja v Boga, da bi bilo tvoje telo mirno, da bi vse v tvojem življenju potekalo gladko ali da bi ti bilo v vsem udobno in lagodno. Vendar nobeden od teh namenov ni namen, ki bi ga ljudje morali pripisati svoji veri v Boga. Če verjameš v te namene, potem je tvoja perspektiva napačna in je preprosto nemogoče, da bi se izpopolnil. Božja dejanja, Božja narava pravičnosti, njegova modrost, njegove besede ter njegova čudovitost in nedoumljivost so vse, kar bi ljudje morali razumeti. S tem razumevanjem se moraš znebiti vseh osebnih zahtev, upov in predstav. Le z odpravo teh stvari lahko izpolniš pogoje, ki jih zahteva Bog, in le tako lahko živiš in zadovoljiš Boga. Namen verovanja v Boga je, da bi Ga zadovoljil in živel v skladu z Njegovimi zahtevami, da bi se Njegova dejanja in slava lahko pokazala skozi to skupino nevrednih ljudi. To je pravilna perspektiva za verovanje v Boga in to je tudi cilj, h kateremu morate stremeti. O tem, da veruješ v Boga, moraš imeti pravo stališče in si prizadevati, da bi pridobil Božje besede. Jesti in piti moraš Božje besede in biti sposoben živeti resnico, zlasti pa moraš biti sposoben videti Njegova praktična dejanja, Njegova čudovita dejanja v celotnem vesolju, pa tudi praktično delo, ki ga opravlja v mesu. Ljudje lahko skozi svoje praktične izkušnje spoznajo, kako Bog deluje nanje in kakšna je Njegova namera do njih. Namen vsega tega je odpraviti pokvarjeno satansko naravo ljudi. Ko iz sebe izženeš vso nečistost in nepravičnost, ko se znebiš svojih napačnih namenov in ko razviješ pravo vero v Boga, lahko samo s pravo vero resnično ljubiš Boga. Boga lahko resnično ljubiš samo na temelju svojega verovanja Vanj. Ali lahko dosežeš ljubezen do Boga, ne da bi verjel vanj? Ker verjameš v Boga, ne moreš biti zmeden glede tega. Nekateri ljudje postanejo polni energije, ko vidijo, da jim bo vera v Boga prinesla blagoslove, nato pa izgubijo vso energijo, takoj ko vidijo, da morajo trpeti prečiščenje. Je to vera v Boga? Navsezadnje moraš v svoji veri doseči popolno in brezpogojno poslušnost pred Bogom. Verjameš v Boga, vendar imaš še vedno zahteve do njega, imaš veliko verskih predstav, ki jih ne moreš opustiti, osebnih interesov, ki jih ne moreš opustiti, in še vedno iščeš blagoslove mesa ter želiš, da Bog reši tvoje telo, da reši tvojo dušo – vse to je vedenje ljudi, ki imajo napačno perspektivo. Čeprav ljudje z verskim prepričanjem verjamejo v Boga, si ne prizadevajo spremeniti svoje narave in si ne prizadevajo za spoznanje Boga, temveč iščejo le interese svojega mesa. Mnogi med vami imajo vere, ki spadajo v kategorijo verskih prepričanj; to pa ni prava vera v Boga. Da bi ljudje verjeli v Boga, morajo imeti srce, ki je pripravljeno trpeti Zanj, in voljo, da se predajo. Če ljudje ne izpolnijo teh dveh pogojev, njihova vera v Boga ni utemeljena in ne bodo mogli doseči spremembe v svoji naravi. Le ljudje, ki si resnično prizadevajo za resnico, iščejo spoznanje o Bogu in si prizadevajo za življenje, so tisti, ki resnično verjamejo v Boga.

Ko te doletijo preizkušnje, kako boš uporabil Božje delo pri obvladovanju teh preizkušenj? Ali boš negativen ali boš Božje preizkušanje in prečiščenje človeka razumel s pozitivnega vidika? Kaj boš pridobil z Božjimi preizkušnjami in prečiščenjem? Ali bo tvoja ljubezen do Boga rasla? Ali boš, ko boš podvržen prečiščenju, lahko uporabil Jobove preizkušnje in se zavzeto vključil v delo, ki ga Bog opravlja v tebi? Ali skozi Jobove preizkušnje lahko vidiš, kako Bog preizkuša človeka? Kakšen navdih ti lahko prinesejo Jobove preizkušnje? Ali boš pripravljen pričevati za Boga sredi svojih prečiščenj ali pa boš želel zadovoljiti svoje telo v udobnem okolju? Kakšen je resnično tvoj pogled na vero v Boga? Ali je res Zanj in ne za meso? Ali imaš dejansko cilj, ki mu slediš pri iskanju? Ali si pripravljen na prečiščenje, da bi te Bog izpopolnil, ali bi bil raje kaznovan in preklet od Boga? Kakšen je v resnici tvoj pogled na zadevo pričevanja za Boga? Kaj bi morali ljudje narediti v določenih okoljih, da bi resnično pričevali za Boga? Ker je praktični Bog v svojem dejanskem delu v tebi razkril tako veliko, zakaj še vedno razmišljaš o tem, da bi odšel? Je tvoja vera v Boga za Boga? Za večino od vas je vaše verovanje del izračuna, ki ga izvajate v svojem imenu, za doseganje lastne koristi. Zelo malo ljudi veruje v Boga zaradi Boga; ali ni to uporništvo?

Namen dela prečiščenja je predvsem izpopolniti vero ljudi. Na koncu dosežeš to, da si želiš oditi, a hkrati ne moreš; nekateri ljudje so še vedno sposobni verovati, čeprav jim je odvzeta najmanjša trohica upanja; nekateri pa sploh nimajo več upanja glede lastnih možnosti za prihodnost. Šele takrat bo Božje prečiščenje dokončano. Človek še vedno ni dosegel stopnje, ko lebdi med življenjem in smrtjo, in ni okusil smrti, zato proces prečiščenja še ni končan. Celo tisti, ki so bili na stopnji strežnikov, niso bili do skrajnosti prečiščeni. Job je bil izjemno prečiščen in ni se imel na kaj zanesti. Ljudje se morajo prečistiti do te mere, da nimajo nobenega upanja in ničesar, na kar bi se lahko zanesli – samo to je resnično prečiščenje. Če je bilo v času strežnikov tvoje srce vedno tiho pred Bogom in če si ne glede na to, kaj je storil in kakšna je bila Njegova volja zate, vedno ubogal Njegove dogovore, boš na koncu poti razumel vse, kar je Bog storil. Prestajaš Jobove preizkušnje in hkrati Petrove preizkušnje. Ko je bil Job na preizkušnji, je bil priča in na koncu se mu je razkril Jehova. Šele ko je pričal, je bil vreden videti Božje obličje. Zakaj pravijo: »Skrivam se pred deželo umazanije, a pokažem Se svetemu kraljestvu«? To pomeni, da lahko dostojanstveno vidiš Božje obličje le, če imaš svetost in si priča. Če ne moreš pričevati Zanj, nimaš dostojanstva, da bi videl Njegov obraz. Če se spričo prečiščenja umakneš ali se pritožuješ nad Bogom, tako da ne pričuješ zanj in postaneš satanov posmeh, ne boš priča pojavitve Boga. Če si podobni Jobu, ki je sredi preizkušenj preklel svoje meso in se ni pritoževal nad Bogom ter je bil sposoben sovražiti svoje meso, ne da bi se pritoževal ali grešil s svojimi besedami, potem boš priča. Ko se boš do določene mere prečistil in boš še vedno lahko kot Job, popolnoma poslušen pred Bogom in brez drugih zahtev do Njega ali lastnih predstav, se ti bo Bog prikazal. Bog se ti ne prikaže, ker imaš toliko svojih predstav, osebnih predsodkov, sebičnih misli, osebnih zahtev in telesnih interesov, da nisi vreden videti njegovega obličja. Če bi vi uzrl Boga, bi Ga meril po svojih predstavah, s tem pa bi Ga pribil na križ. Če se ti zgodi veliko stvari, ki se ne skladajo s tvojimi predstavami, a jih kljub temu zmoreš pustiti ob strani in iz njih pridobiti znanje o Božjih dejanjih, in če sredi prečiščenja razkriješ svoje srce ljubezni do Boga, potem je to pričanje. Če je tvoj dom miren, uživaš v telesnem udobju, nihče te ne preganja in te bratje in sestre v cerkvi ubogajo, ali lahko pokažeš svoje srce ljubezni do Boga? Ali te lahko ta situacija izpopolni? Samo s prečiščenjem se lahko pokaže tvoja ljubezen do Boga in samo s stvarmi, ki niso v skladu s tvojimi predstavami, se lahko izpopolniš. S služenjem mnogim nasprotnim in negativnim stvarem ter z uporabo vseh vrst satanovih manifestacij – njegovih dejanj, obtožb, motenj in prevar – ti Bog jasno pokaže satanov ogabni obraz in s tem izpopolni tvojo sposobnost, da prepoznaš satana, da ga boš sovražil in se mu odpovedal.

Za tvoje številne izkušnje neuspeha, šibkosti, obdobja negativnosti lahko rečemo, da so to Božje preizkušnje. To je zato, ker vse prihaja od Boga in so vse stvari in dogodki v Njegovih rokah. Ne glede na to, ali ti ne uspe ali si šibek in se spotakneš, je vse odvisno od Boga in je v Njegovem dosegu. Z Božje perspektive je to preizkušnja zate, in če tega ne moreš prepoznati, bo to postala skušnjava. Ljudje bi morali prepoznati dve vrsti stanj: Eno prihaja od Svetega Duha, vir drugega pa je verjetno satan. Eno je stanje, v katerem te Sveti Duh prosvetli in ti omogoči, da spoznaš sebe, da se sovražiš in obžaluješ ter da lahko resnično ljubiš Boga, da se usmeriš k temu, da bi Ga zadovoljil. Drugo je stanje, v katerem se poznaš, a si negativen in šibak. Lahko bi rekli, da je to stanje Božja prečiščenje in tudi satanova skušnjava. Če spoznaš, da te je Bog odrešil, in če čutiš, da si mu zdaj globoko dolžan, in če se od zdaj naprej trudiš, da bi se mu oddolžil in ne bi več zapadel v takšno pokvarjenost, če si prizadevaš, da bi jedel in pil njegove besede, in če se ti vedno zdi, da ti manjka, in imaš hrepeneče srce, potem je to Božja preizkušnja. Ko se bo trpljenje končalo in boš spet šel naprej, te bo Bog še vedno vodil, prosvetljeval, razsvetljeval in hranil. Če pa tega ne prepoznaš in si negativen ter se preprosto prepustiš obupu, če tako razmišljaš, potem je satanova skušnjava prišla nad tebe. Ko je bil Job podvržen preizkušnjam, sta Bog in satan stavila drug z drugim in Bog je dovolil, da je satan prizadel Joba. Čeprav je Bog preizkušal Joba, je bil satan tisti, ki je prišel nanj. Satan je skušal Joba, vendar je bil Job na strani Boga. Če ne bi bilo tako, bi Job padel v skušnjavo. Takoj ko ljudje padejo v skušnjavo, padejo v nevarnost. Za prečiščevanje lahko rečemo, da je Božja preizkušnja, če pa niste v dobrem stanju, lahko rečemo, da je to satanova skušnjava. Če ti vizija ni jasna, te bo satan obtožil in ti zameglil vidik vizije. Preden se boš zavedal, boš padel v skušnjavo.

Če ne boš izkusil Božjega dela, potem ne boš nikoli mogli biti izpopolnjen. Po tvojih izkušnjah moraš vstopiti tudi v podrobnosti. Na primer, katere stvari te vodijo k razvoju predstav in presežka motivov ter kakšne primerne prakse imaš, da bi se spopadel s temi težavami? Če lahko doživljaš Božje delo, to pomeni, da imaš postavo. Če se samo zdi, da imaš moč, to ni prava postava in nikakor ne boš mogel stati trdno. Šele ko boš lahko izkusil Božje delo in ga boš lahko doživljal in premišljeval kadar koli in kjer koli, ko boš lahko zapustil pastirje in živel samostojno v odvisnosti od Boga ter boš lahko videl dejanska Božja dejanja – šele takrat bo dosežena Božja volja. Zdaj večina ljudi ne zna doživljati, in ko naletijo na težavo, ne vedo, kako jo rešiti; niso sposobni doživljati Božjega dela in ne morejo voditi duhovnega življenja. Božje besede moraš sprejeti in jih uporabiti v svojem praktičnem življenju.

Včasih vam Bog da določen tip občutka, občutek, zaradi katerega izgubite notranji užitek in izgubite Božjo prisotnost, tako da ste potopljeni v temo. To je vrsta prečiščenja. Vedno, ko se česa lotiš, gre vse po zlu ali pa naletiš na zid. To je Božja disciplina. Včasih, ko storiš nekaj, kar je neposlušno in uporniško do Boga, morda nihče drug ne ve za to, vendar Bog ve. Ne bo te izpustil in prevzgojil te bo. Delovanje Svetega Duha je zelo podrobno. Zelo pozorno opazuje vsako besedo in dejanje, vsako dejanje in gib ter vsako misel in idejo ljudi, da bi jih lahko notranje ozavestili. Enkrat nekaj narediš in se ti ne posreči, potem spet nekaj narediš in se ti še vedno ne posreči, postopoma pa boš razumel delovanje Svetega Duha. Skozi mnogokratno discipliniranje boš vedel, kaj moraš storiti, da boš v skladu z Božjo voljo, in kaj ni v skladu z Njegovo voljo. Na koncu boš imeli natančne odzive na vodstvo Svetega Duha iz tvoje notranjosti. Včasih se boš upiral in Bog te bo od znotraj grajal. Vse to izhaja iz Božje prevzgoje. Če ne ceniš Božje besede, če zaničuješ Njegovo delo, potem te On ne bo upošteval. Bolj resno kot boš jemal Božje besede, bolj te bo razsvetlil. Trenutno je v Cerkvi nekaj ljudi, ki imajo nejasno in zmedeno vero, počnejo veliko neprimernih stvari in delujejo brez prevzgoje, zato v njih ni mogoče jasno videti delovanja Svetega Duha. Nekateri ljudje zaradi zaslužka opuščajo svoje dolžnosti in brez discipline vodijo posel; takšna oseba je v še večji nevarnosti. Ne samo, da trenutno nimajo delovanja Svetega Duha, ampak jih bo v prihodnosti težko izpopolniti. Veliko je ljudi, v katerih ni mogoče videti delovanja Svetega Duha in v katerih ni mogoče videti Božje prevzgoje. To so tisti, ki jim Božja volja ni jasna in ki ne poznajo Njegovega dela. Tisti, ki znajo vztrajati sredi prečiščenja, ki sledijo Bogu ne glede na to, kaj počne, in so sposobni vsaj ne oditi ali doseči 0,1 % tistega, kar je dosegel Peter, delajo dobro, vendar nimajo nobene vrednosti v smislu, da bi jih Bog uporabil. Mnogi ljudje hitro razumejo stvari, resnično ljubijo Boga in lahko presežejo Petrovo raven, Bog pa na njih opravi delo izpopolnjevanja. Takšni ljudje so disciplinirani in razsvetljeni, in če je v njih kaj, kar ni v skladu z Božjo voljo, se tega lahko takoj znebijo. Takšni ljudje so zlato, srebro in dragi kamni – njihova vrednost je najvišja! Če je Bog opravil mnoga dela, ti pa si še vedno kot pesek ali kamen, potem si ničvreden!

Božje delo v deželi velikega rdečega zmaja je čudovito in nedoumljivo. Eno skupino ljudi bo izpopolnil, druge pa pregnal, kajti v Cerkvi so vse vrste ljudi – so tisti, ki ljubijo resnico, in tisti, ki je ne; so tisti, ki doživljajo Božje delo, in tisti, ki ga ne; so tisti, ki opravljajo svoje dolžnosti, in tisti, ki jih ne; so tisti, ki pričujejo za Boga, in tisti, ki jih ne; in del njih so neverniki in zlobni ljudje, ki bodo zagotovo pregnani. Če ne poznaš jasno Božjega dela, boš negativen; to pa zato, ker je Božje delo vidno le pri manjšini ljudi. Takrat bo jasno, kdo resnično ljubi Boga in kdo ne. Tisti, ki resnično ljubijo Boga, so deležni dela Svetega Duha, medtem ko se bodo tisti, ki Ga resnično ne ljubijo, razkrili skozi vsak korak Njegovega dela.Postali bodo tisti, ki jih je treba pregnati. Ti ljudje se bodo razkrili tekom osvajanja in to so ljudje, ki nimajo nobene vrednosti za izpopolnjevanje. Tisti, ki so izpopolnjeni, so bili v celoti pridobljeni s strani Boga in so sposobni ljubiti Boga, kot ga je ljubil Peter. Tisti, ki so bili premagani, nimajo spontane ljubezni, ampak le pasivno ljubezen, zato so prisiljeni ljubiti Boga. Spontana ljubezen se razvija z razumevanjem, pridobljenim s praktičnimi izkušnjami. Ta ljubezen zasede človekovo srce in ga naredi prostovoljno predanega Bogu; Božje besede postanejo njihov temelj in sposobni so trpeti za Boga. Seveda so to stvari, ki jih ima nekdo, ki ga je Bog izpopolnil. Če si prizadevaš samo za to, da bi te osvojil, potem ne moreš pričevati za Boga; če Bog doseže svoj cilj odrešenja samo z osvajanjem ljudi, potem bi korak strežnikov dokončal delo. Vendar pa osvajanje ljudi ni končni cilj Boga, ki želi ljudi izpopolniti. Namesto da bi rekli, da je ta stopnja delo osvajanja, raje recite, da je delo izpopolnjevanja in pregona. Nekateri ljudje še niso bili popolnoma osvojeni in med njihovim osvajanjem bo skupina ljudi izpopolnjena. Ti dve nalogi se izvajata usklajeno. Ljudje niso odšli niti v tako dolgem obdobju dela, kar kaže, da je bil cilj osvojitve dosežen – to je dejstvo osvojitve. Prečiščenja niso namenjena premagovanju, temveč izpopolnjevanju. Brez prečiščenja se ljudje ne bi mogli izpopolniti. Prečiščenja so torej resnično dragocena! Danes se ena skupina ljudi izpopolnjuje in pridobiva. Deset prej omenjenih blagoslovov je bilo namenjenih tistim, ki so bili izpopolnjeni. Vse o spreminjanju njihove podobe na zemlji je namenjeno tistim, ki so bili izpopolnjeni. Tisti, ki niso bili izpopolnjeni, niso sposobni prejeti Božjih obljub.