Tri božanska svarila
Kot vernik v Boga bi moral biti v vseh stvareh zvest le Njemu in se v vseh stvareh biti sposoben podrejati Njegovi volji. Vendar pa čeprav vsakdo razume to sporočilo, pa zaradi različnih težav človeka – na primer zaradi njegove nevednosti, absurdnosti in pokvarjenosti – te resnice, ki so najbolj očitne in temeljne izmed vseh, niso v njem povsem očitne, zato vam moram, preden bo vaš konec zapečaten, najprej povedati nekaj stvari, ki so za vas izrednega pomena. Preden nadaljujem, morate najprej razumeti naslednje: Besede, ki jih izrekam, so resnice, namenjene vsemu človeštvu; niso naslovljene samo na določeno osebo ali vrsto oseb. Zato se morate osredotočiti na razumevanje Mojih besed z vidika resnice in biti popolnoma zbrani in iskreni; ne ignorirajte niti ene besede ali resnice, ki jo govorim, in ne jemljite zlahka vseh besed, ki jih govorim. Vidim, da ste v svojem življenju storili marsikaj, kar ni v skladu z resnico, zato vas izrecno prosim, da postanete služabniki resnice, da vas ne zasužnjita hudobija in ostudnost ter da ne teptate resnice in ne oskrunite nobenega kotička Božje hiše. To naj vam bo Moj opomin. Zdaj bom spregovoril o tej temi.
Prvič, zavoljo svoje usode si morate prizadevati za Božje odobravanje. To pomeni, da ker priznavate, da ste pripadnik Božje hiše, bi morali Bogu prinašati duševni mir in ga zadovoljiti v vseh stvareh. Z drugimi besedami, v svojih dejanjih morate biti načelni in se v njih ravnati v skladu z resnico. Če to presega tvoje zmožnosti, te bo Bog sovražil in zavrnil, vsi ljudje pa te bodo zaničevali. Ko enkrat zapadeš v takšno stisko, se ne moreš uvrstiti med Božjo hišo, kar natančno pomeni, da te Bog ne odobrava.
Drugič, vedeti morate, da ima Bog rad tiste, ki so pošteni. V bistvu je Bog zvest, zato lahko Njegovim besedam vedno zaupamo; povrhu tega so Njegova dejanja brez napak in neizpodbitna, zato ima Bog rad tiste, ki so do Njega popolnoma pošteni. Poštenost pomeni, da svoje srce izročiš Bogu, da si z Bogom pristen v vseh stvareh, da si odprt do Njega v vseh stvareh, da nikoli ne skrivaš dejstev, da ne poskušaš prevarati tistih, ki so nad tabo in pod teboj, in ne delaš stvari samo zato, da bi se prilizoval Bogu. Skratka, biti pošten pomeni biti čist v svojih dejanjih in besedah ter ne zavajati Boga in ne ljudi. Kar pravim, je zelo preprosto, vendar je za vas dvakrat težje. Mnogi ljudje bi bili raje obsojeni na pekel, kot da bi govorili in delovali pošteno. Ni čudno, da imam za tiste, ki so nepošteni, pripravljeno drugačno obravnavo. Seveda se dobro zavedam, kako težko vam je biti pošten. Ker ste vsi tako pametni, tako dobri v presojanju ljudi s svojimi malenkostnimi merili, je Moje delo zaradi tega veliko lažje. In ker vsak izmed vas svoje skrivnosti tišči v prsih, vas bom enega za drugim poslal v nesrečo, da vas »izuči« ogenj, tako da boste potem trdno odločeni verjeli Mojim besedam. Na koncu bom iz vaših ust iztrgal besede »Bog je zvesti Bog«, nakar se boste tolkli po prsih in tožili: »Človekovo srce je izkrivljeno!« Kakšno bo vaše stanje duha takrat? Menim, da ne boste tako zmagoslavni kot ste sedaj. Še manj pa boste tako »nedoumljivi in globokoumni« kot ste zdaj. Nekateri ljudje so v navzočnosti Boga zelo zadržani, trudijo se biti »dobro vzgojeni«, vendar v navzočnosti Duha razgalijo svoje čekane in pokažejo kremplje. Ali bi takšne ljudi prištevali med poštene? Če si hinavec, nekdo, ki je vešč »medosebnih odnosov«, potem pravim, da si zagotovo nekdo, ki se skuša poigrati z Bogom. Če so tvoje besede prepredene z izgovori in ničvrednimi opravičili, potem pravim, da si nekdo, ki nerad udejanja resnico. Če imaš veliko zaupnih sporočil, ki jih nerad deliš, če zelo nerad razgaljaš svoje skrivnosti – svoje težave – pred drugimi, da bi iskal pravo pot, potem pravim, da si nekdo, ki ne bo zlahka dosegel odrešitve in ki se ne bo zlahka izvil iz teme. Če ti iskanje poti resnice ugaja, potem si nekdo, ki vedno prebiva v luči. Če z veseljem služiš v Božji hiši, marljivo in vestno delaš v obskurnosti, vedno daješ in nikoli ne jemlješ, potem pravim, da si zvest svetnik, ker ne pričakuješ nagrade in si preprosto pošten človek. Če si pripravljen biti odkrit, če si pripravljen potrošiti vse, kar imaš, če si sposoben žrtvovati svoje življenje za Boga in biti neomajen v svojem pričevanju, če si pošten do te mere, da znaš zadovoljiti samo Boga in ne razmišljati o sebi ali jemati zase, potem pravim, da so taki ljudje tisti, ki se krepijo v luči in bodo večno živeli v kraljestvu. Vedeti bi moral, ali sta v tebi resnična vera in zvestoba, ali sloviš po tem, da si trpel za Boga, in ali si se popolnoma podredil Bogu. Če tega ni v tebi, potem v tebi ostajajo neposlušnost, prevara, pohlep in zamera. Ker tvoje srce še zdaleč ni pošteno, od Boga nikoli nisi prejel pozitivnega priznanja in nikoli nisi živeli v luči. Kako se bo usoda posameznika na koncu razpletla, je odvisno od tega, ali ima pošteno in krvavo srce ter čisto dušo. Če si nekdo, ki je zelo nepošten, nekdo z zlobnim srcem, nekdo z nečisto dušo, potem boš zagotovo končal na kraju, kjer je človek kaznovan, kot je zapisano v tvoji usodi. Če trdiš, da si zelo pošten, a ti nikoli ne uspe ravnati v skladu z resnico ali izreči besede resnice, ali še vedno čakaš, da te Bog nagradi? Ali še vedno upaš, da te bo Bog obravnaval kot punčico Svojega očesa? Ali ni takšno razmišljanje nesmiselno? Ti varaš Boga v vseh stvareh; kako bi lahko Božja hiša sprejela človeka kot si ti, čigar roke so nečiste?
Tretja stvar, ki ti jo želim povedati, je ta: Vsak človek je v svojem življenju v veri v Boga storil stvari, ki se Bogu upirajo in Ga zavajajo. Nekaterih hudodelstev ni treba zabeležiti kot prekršek, nekatera pa so neodpustljiva; obstaja namreč veliko dejanj, ki kršijo upravne odloke in žalijo naravo Boga. Mnogi, ki jih skrbi njihova lastna usoda, se utegnejo vprašati, kaj so ta dejanja. Vedeti morate, da ste po naravi ošabni in oholi ter se nočete podrediti dejstvom. Zato vam bom to razkril korak za korakom, potem ko ste se zamislili nad seboj. Pozivam vas, da se bolje seznanite z vsebino upravnih odlokov in si prizadevate spoznati naravo Boga. V nasprotnem primeru boste težko imeli ustnice zapečatene, vaši jeziki bodo opletali z visoko donečimi besedami in nevede boste žalili naravo Boga in padli v temo ter izgubili navzočnost Svetega Duha in luči. Ker ste v svojih dejanjih nenačelni, ker delate in govorite, česar ne bi smeli, vas bo doletela primerna kazen. Vedeti bi moral, da čeprav si v besedah in dejanjih brez načel, je Bog v obeh primerih zelo načelen. Razlog, da te doleti kazen je, da si užalil Boga in ne človeka. Če v svojem življenju zagrešiš veliko prekrškov zoper naravo Boga, boš slejkoprej postal otrok pekla. Človeku se morda zdi, da si zagrešil le nekaj dejanj, ki so v nasprotju z resnico. Ali pa se vendarle zavedaš, da si v Božjih očeh že nekdo, za katerega ni več odkupitve za greh? Ker si več kot enkrat prekršil Božje upravne odloke, poleg tega pa nisi pokazal znakov kesanja, ti ne preostane drugega, kot da se vržeš v pekel, kjer Bog kaznuje človeka. Majhno število ljudi, ki so sledili Bogu, je zagrešilo nekaj dejanj, ki so kršila načela, vendar so po obravnavi in vodenju postopoma odkrili svojo pokvarjenost, nato pa so stopili na pravo pot resničnosti in so še danes prizemljeni. Ti ljudje so tisti, ki bodo na koncu ostali. Kakorkoli že, jaz iščem poštene ljudi; če si pošten in deluješ v skladu z načeli, potem si lahko Božji zaupnik. Če s svojimi dejanji ne žališ narave Boga, iščeš Božjo voljo in imaš spoštovanje do Boga, potem je tvoja vera v skladu z zahtevami. Kdor ne spoštuje Boga in nima srca, ki bi trepetalo v strahu, bo zelo verjetno kršil Božje upravne odloke. Mnogi služijo Bogu, ker jih v to žene gorečnost, vendar ne razumejo Božjih upravnih odlokov, še manj pa se zavedajo posledic Njegovih besed. In tako s svojimi dobrimi nameni pogosto počnejo stvari, ki motijo Božje upravljanje. V resnih primerih jih izločijo, jim odvzamejo vsakršno možnost, da bi Mu sledili, in so vrženi v pekel, in tako se konča vsakršna povezanost z Božjo hišo. Ti ljudje delajo v Božji hiši zaradi svojih nezavednih dobrih namenov in na koncu razjezijo naravo Boga. Ljudje prinesejo v Božjo hišo svoje načine služenja uradnikom in gospodarjem ter jih zaman skušajo uveljaviti v praksi nečimrno misleč, da jih je mogoče brez truda uporabiti tudi tukaj. Nikoli si ne predstavljajo, da Bog nima narave jagnjeta, ampak leva. Zato tisti, ki prvič stopijo v stik z Bogom, ne morejo komunicirati z Njim, saj je Božje srce drugačno od človeškega. Šele ko boš razumel številne resnice, boš lahko nenehno spoznaval Boga. To znanje ni sestavljeno iz besed in doktrin, ampak se lahko uporablja kot zaklad, s katerim vstopaš v tesno zaupanje z Bogom, in kot dokaz, da se On navdušuje nad tabo. Če ti primanjkuje resničnega znanja in nisi opremljen z resnico, potem ti tvoje strastno služenje lahko prinese le Božje preziranje in gnus. Do sedaj bi že moral ugotoviti, da vera v Boga ni zgolj študij teologije!
Čeprav so besede, s katerimi vas opominjam, kratke, je vse, kar sem opisal ravno tisto, česar vam najbolj primanjkuje. Vedeti morate, da je to, o čemer zdaj govorim, namenjeno Mojemu končnemu delu med človeštvom, da bi določil človekov konec. Ne želim več opravljati dela, ki ne služi ničemur, niti ne želim še naprej voditi ljudi, ki so brezupni kot gnili les, še manj pa voditi tiste, ki skrivaj gojijo slabe namere. Morda boste nekega dne razumeli iskrene namene, ki se skrivajo v Mojih besedah, in prispevek, ki sem Ga dal človeštvu. Morda boste nekega dne doumeli sporočilo, ki vam omogoča, da se sami odločite, kakšen bo vaš konec.