Komu si zvest?

Zdaj je vsak dan, ki ga preživite, ključen in je nadvse pomemben za vaš cilj in usodo, zato morate ceniti vse, kar imate danes, in vsako minuto svojega časa. Vzeti si morate kolikor je mogoče časa, da si zagotovite največje koristi in tega življenja ne živite zaman. Morda ste zbegani, zakaj govorim takšne besede. Če sem odkrit, nisem niti najmanj zadovoljen z vedenjem nikogar od vas, kajti niste postali takšni, kot sem upal. Zato lahko rečem naslednje: vsak od vas je na robu nevarnosti in vašim nekdanjim klicem na pomoč ter preteklim prizadevanjem, da bi sledili resnici in iskali luč, se bliža konec. To je vaš zadnji prikaz oddolževanja, in tega nikoli nisem pričakoval. Ne želim govoriti v nasprotju z dejstvi, saj ste Me zelo razočarali. Morda tega ne želite sprejeti ponižno, se ne želite soočiti z resničnostjo, vendar vas moram resno vprašati: kaj točno je v vseh teh letih napolnjevalo vaša srca? Komu so zvesta? Ne recite, da so ta vprašanja nepričakovana, in ne sprašujte Me, zakaj sem vas to vprašal. Vedite naslednje: ker vas predobro poznam, ker Mi je preveč mar za vas in ker sem preveč Svojega srca vložil v vaše ravnanje in dejanja, sem od vas nenehno zahteval odgovornost in prenašal grenko trpljenje. Vi pa Mi to vračate zgolj z brezbrižnostjo in neznosnim ravnodušjem. Do Mene ste bili tako brezbrižni; bi bilo mogoče, da o tem ničesar ne vem? Če to verjamete, je to zgolj dodaten dokaz, da z Menoj v resnici ne ravnate prijazno. Zato pravim, da svoje glave tiščite v pesek. Vsi ste tako pametni, da sploh ne veste, kaj počnete – kako se boste torej zagovarjali pred Menoj?

Najbolj me skrbi vprašanje, komu natančno so zvesta vaša srca. Upam tudi, da bo vsak od vas skušal zbrati svoje misli in se vprašal, komu je zvest in za koga živi. Morda o teh vprašanjih še nikoli niste skrbno razmislili, kaj če vam torej razkrijem odgovore?

Vsak, ki ima spomin, bo potrdil naslednje dejstvo: človek živi zase in je zvest samemu sebi. Ne verjamem, da so vaši odgovori povsem pravilni, saj vsak živi svoje življenje in vsak se spopada s svojim trpljenjem. Kot taki ste zvesti ljudem, ki jih imate radi, in stvarem, ki vas veselijo; niste povsem zvesti sami sebi. Ker na vsakogar od vas vplivajo ljudje, dogodki in predmeti okoli vas, niste resnično zvesti sami sebi. Teh besed ne govorim zato, da bi podpiral vašo zvestobo samim sebi, temveč zato, da bi razgalil vašo zvestobo različnim stvarem, saj v vseh teh letih nisem bil deležen zvestobe nikogar od vas. Vsa leta ste Mi sledili, vendar mi nikoli niste izkazali niti kančka zvestobe. Namesto tega ste se vrteli okoli ljudi, ki jih imate radi, in stvari, ki vas veselijo – tako zelo, da jih vedno in povsod, kamorkoli greste, hranite blizu svojih src in se jim niste nikoli odrekli. Kadarkoli začutite navdušenje ali strast do katerekoli stvari, ki jo imate radi, se to zgodi, medtem ko Mi sledite ali celo ko poslušate Moje besede. Zato pravim, da zvestobo, ki jo želim od vas, uporabljate za to, da ste zvesti svojim »hišnim ljubljenčkom« in jih cenite. Čeprav morda Zame žrtvujete eno ali dve stvari, to ne predstavlja vsega in ne izkazuje, da sem Jaz tisti, ki ste mu resnično zvesti. Sodelujete v početju, ki v vas budi strast: Nekateri ljudje so zvesti sinovom in hčerkam, drugi možem, ženam, bogastvu, delu, nadrejenim, statusu ali ženskam. Zaradi stvari, ki ste jim zvesti, nikoli ne čutite utrujenosti ali razdraženosti, ampak ste vedno bolj zavzeti, da bi te stvari imeli v večji količini in višje kakovosti, in nikoli ne obupate. Mene in Moje besede vedno potisnete za stvari, ki vas navdušujejo. Ne morete drugače, kot da jih razvrstite na zadnje mesto. Celo takšni so, ki to zadnje mesto prihranijo za stvari, ki so jim privrženi in jih morajo še odkriti. V njihovih srcih ni bilo nikoli niti najmanjše sledi o Meni. Morda mislite, da od vas zahtevam preveč ali da vas krivično obtožujem – toda ali ste kdaj pomislili na dejstvo, da medtem ko veselo preživljate čas s svojo družino, Meni niste bili niti enkrat zvesti? Ali vas v takšnih trenutkih to ne boli? Ko so vaša srca polna veselja in ste nagrajeni za svoja prizadevanja, se mar ne počutite obupani, ker niste pridobili dovolj resnice? Kdaj ste jokali, ker vas nisem odobraval? Razbijate si glavo in si zelo prizadevate za svoje sinove in hčere, vendar še vedno niste zadovoljni; še vedno verjamete, da niste bili skrbni namesto njih, da zanje niste storili vsega, kar lahko. Do Mene pa ste bili vedno brezbrižni in lahkomiselni; Jaz sem le v vaših spominih, v vaših srcih pa ne ostajam. Moje predanosti in prizadevanj nikoli ne občutite in nikoli jih niste cenili. Le na kratko razmislite in verjamete, da bo to zadostovalo. Takšna »zvestoba« ni tisto, po čemer že dolgo hrepenim, temveč tisto, kar že dolgo preziram. Vseeno pa ne glede na to, kaj rečem, vi še naprej priznavate le eno ali dve stvari; tega ne morete v celoti sprejeti, saj ste vsi zelo »samozavestni« in vedno izbirate, katere besede, ki sem jih izrekel, boste sprejeli. Če ste danes še vedno takšni, imam nekaj metod, kako opraviti z vašo samozavestjo –še več, prisilil vas bom priznati, da so vse Moje besede resnične in da nobena od njih ne izkrivlja dejstev.

Če bi zdaj pred vas postavil nekaj denarja in vam dal svobodno izbiro – in če vas ne bi obsojal zaradi vaše izbire – bi večina od vas izbrala denar in se odrekla resnici. Boljši med vami bi se odpovedali denarju in s težavo izbrali resnico, tisti vmes pa bi z eno roko zagrabili denar, z drugo pa resnico. Ali se ne bi tako vaš pravi obraz sam razkril? Ko bi izbirali med resnico in tistim, čemur ste zvesti, bi se vsi odločili tako, vaš odnos pa bi ostal enak. Mar ni tako? Ali ni med vami veliko takih, ki so kolebali med pravico in krivico? V spopadih med pozitivnim in negativnim, med črnim in belim se zagotovo zavedate odločitev, ki ste jih sprejeli, ko ste izbirali med družino in Bogom, otroki in Bogom, mirom in razdorom, bogastvom in revščino, statusom in običajnostjo, podporo in odrinjenostjo in tako naprej. Med mirno in razbito družino ste izbrali prvo in to ste storili brez oklevanja; med bogastvom in dolžnostjo ste spet izbrali prvo možnost, pri čemer celo niste imeli volje, da bi se vrnili na dobra pota;^[a] med razkošjem in revščino ste izbrali prvo možnost; ko ste izbirali med svojimi sinovi, hčerkami, ženami in možmi ter Menoj, ste izbrali prvo možnost; in med prepričanjem in resnico ste spet izbrali prvo možnost. Spričo vseh vaših hudobnih dejanj Sem preprosto izgubil vero v vas. Preprosto osupljivo se Mi zdi, da se vaša srca nikakor nočejo omehčati. Dolga leta predanosti in prizadevanj Mi očitno niso prinesla nič drugega kot zapuščenost in vaš obup, vendar Moje upanje za vas raste z vsakim dnem, saj je Moj dan popolnoma razkrit pred vsemi. Kljub temu vztrajno iščete temne in zle stvari ter jih nočete izpustiti iz primeža. Kakšen bo potem vaš izid? Ste o tem kdaj skrbno premislili? Če bi se morali ponovno odločiti, kakšno bi bilo vaše stališče? Ali bi še vedno izbrali prvo? Ali bi Mi še vedno prinašali razočaranje in bridko žalost? Ali bi vaše srce še vedno imelo vsaj kanček topline? Ali se še vedno ne zavedate, kaj storiti, da bi utešili Moje srce? Kaj boste izbrali v tem trenutku? Ali se boste podredili Mojim besedam ali se jih boste naveličali? Moj dan je razgrnjen pred vašimi očmi, pred vami pa je novo življenje in novo izhodišče. Vendar vam moram povedati, da to izhodišče ni začetek preteklega novega dela, temveč zaključek starega. To je torej zadnje dejanje. Mislim, da lahko vsi razumete, kaj je nenavadno pri tem izhodišču. A kmalu bo napočil dan, ko boste razumeli pravi pomen tega izhodišča, zato pojdimo skupaj mimo njega in pozdravimo prihajajoči finale! Še vedno pa me pri vas skrbi, da ob soočenju s krivico in pravičnostjo vedno izberete prvo. Vendar je vse to v vaši preteklosti. Tudi Jaz upam, da bom pozabil vse iz vaše preteklosti, čeprav je to zelo težko storiti. Kljub temu imam zelo dober način, kako to storiti: naj prihodnost nadomesti preteklost in pusti, da se sence vaše preteklosti razblinijo v zameno za vaš današnji resnični jaz. Zato vas moram še enkrat prositi, da se odločite: komu točno ste zvesti?

Opomba:

a. Vrnitev na obalo: kitajski idiom, ki pomeni »obrniti se od svojih slabih poti«.