Kaj pomeni biti pravi človek
Moja dolžnost je vedno bila, da upravljam človeka. Poleg tega sem osvojitev človeka ukazal, ko sem ustvaril svet. Ljudje morda ne vedo, da bom v poslednjih dneh povsem osvojil človeka ali da je osvojitev upornikov med ljudmi dokaz Moje zmage nad satanom. Toda, ko je Moj sovražnik vstopil v vojno z Menoj, sem mu že povedal, da bom osvojil tiste, ki jih je satan odpeljal v ujetništvo in jih naredil za svoje otroke, za zveste služabnike, ki so bdeli nad njegovim domom. Prvotni pomen besede osvojiti je poraziti, podvreči ponižanju; v jeziku Izraelitov pomeni popolnoma poraziti, uničiti in onemogočiti nadaljnji odpor proti Meni. Toda danes, ko se uporablja med vami, pomeni osvojiti. Vedeti morate, da je bil že od nekdaj Moj namen povsem uničiti in pokončati zlobne ljudi, da se Mi ne bi mogli več upirati, še manj pa, da bi imeli dih prekinjati ali motiti Moje delo. Tako je ta beseda, kar zadeva človeka, dobila pomen osvojitve. Ne glede na pomene izraza, je Moje delo poraziti človeštvo. Kajti čeprav je res, da je človeštvo neločljivo povezano z Mojim upravljanjem, pa so, natančneje povedano, ljudje le Moji sovražniki. Ljudje so zlobneži, ki Mi nasprotujejo in so Mi neposlušni. Ljudje niso nič drugega kot potomci zlobneža, ki sem ga preklel. Ljudje niso nič drugega kot potomci nadangela, ki Me je izdal. Ljudje niso nič drugega kot zapuščina hudiča, ki sem ga pred davnimi časi prezirljivo zavrgel, in je vse od takrat Moj nespravljivi sovražnik. Kajti nebo nad vsem človeštvom je motno in temno, brez najmanjšega uvida jasnosti, in človeški svet je pogreznjen v brezmejno temo, tako da tisti, ki živi v njem, ne vidi niti svoje iztegnjene dlani pred svojim obrazom ali sonca, ko dvigne svojo glavo. Pod njegovimi nogami se vije vijugasta blatna in z luknjami posuta cesta; vsa dežela je prekrita s trupli. Temni kotički so polni ostankov mrtvih, v hladnih in senčnih kotičkih pa so se naselile množice demonov. In množice demonov prihajajo in odhajajo vsepovsod v svetu ljudi. Potomci najrazličnejših zveri, prekriti z umazanijo, se spopadajo v hudi bitki, katere zvok vzbuja grozo v srcu. Kam gre v takšnih časih, v takšnem svetu, takšnem »zemeljskem raju« človek iskat življenjsko srečo? Kam bi lahko šel, da bi našel svoj življenjski cilj? Človeštvo, ki je že davno tega poteptano pod satanovimi nogami, je že od vsega začetka igralec, ki prevzema satanovo podobo – še več, človeštvo je utelešenje satana in služi kot dokaz, ki jasno in glasno priča o satanu. Kako lahko takšna človeška rasa, kopica degeneriranih izmečkov, takšni potomci te pokvarjene človeške družine, pričajo o Bogu? Od kod prihaja Moja slava? Kje lahko začnemo govoriti o Mojem pričevanju? Kajti sovražnik, ki je pokvaril človeštvo in ki se bojuje proti Meni, je že zajel človeštvo – človeštvo, ki sem ga ustvaril pred davnimi časi in ki je bilo napolnjeno z Mojo slavo in Mojim življenjem – in ga umazal. Odvzel Mi je slavo, in vse, s čimer je prepojil človeka, je strup, ki je močno začinjen s satanovo umazanostjo, in sok iz sadežev drevesa spoznanja dobrega in hudega. Na začetku sem ustvaril človeštvo; tj. ustvaril sem prednika človeštva, Adama. Bil je obdarjen z obliko in podobo, prekipeval je od zavzetosti in življenjske energije, poleg tega pa je bil v družbi Moje slave. Ko sem ustvaril človeka, je bil veličasten dan. Zatem je iz Adamovega telesa nastala Eva, in tudi ona je bila prednica človeka; tako so bili ljudje, ki sem jih ustvaril, napolnjeni z Mojim dihom in so prekipevali od Moje slave. Adam je bil prvotno rojen iz Moje dlani in je predstavljal Mojo podobo. Zato je beseda »Adam« prvotno označevala bitje, ki sem ga ustvaril Jaz, bitje ki je bilo prežeto z Mojo življenjsko močjo in z Mojo slavo in ki je imelo obliko in podobo ter duha in dih. Bil je edino ustvarjeno bitje, ki je imelo duha, ki Me je bilo zmožno predstavljati, nositi Mojo podobo in prejemati Moj dih. Na začetku je bila Eva drugi človek, ki je bil obdarjen z dihom, katerega stvarjenje sem ukazal Jaz, zato je prvotni pomen besede »Eva« označeval ustvarjeno bitje, ki bo nadaljevalo Mojo slavo, in ki je napolnjeno z Mojo močjo in obdarjeno z Mojo slavo. Eva je prišla iz Adama, zato je tudi ona nosila Mojo podobo, kajti bila je drugi človek, ki je bil ustvarjen po Moji podobi. Prvotni pomen besede »Eva« je označeval živega človeka, z duhom, mesom in kostmi, Moje drugo pričevanje in tudi Mojo drugo podobo med človeštvom. Bila sta prednika človeštva, človekov čist in dragoceni zaklad in prvi živi bitji, obdarjeni z duhom. Vendar pa je zlobnež poteptal in ujel potomce človeških prednikov, človeški svet pa pahnil v popolno temo in s tem povzročil, da potomci ne verujejo več v Moj obstoj. Še bolj gnusno pa je to, da si zlobnež celo, ko kvari ljudi in jih tepta, kruto prisvaja Mojo slavo, Moje pričanje, življenjsko moč, ki sem jim jo podaril, dih in življenje, ki sem jim ju vdahnil, vso Mojo slavo v človeškem svetu in vso kri srca, ki sem jo porabil za človeštvo. Človeštvo ni več na svetlobi, kajti izgubilo je vse, kar sem mu podaril, in zavrglo slavo, ki sem mu jo dal. Kako naj ljudje priznajo, da sem Gospod vseh ustvarjenih bitij? Kako lahko še naprej verujejo v Moj obstoj v nebesih? Kako naj odkrijejo manifestacije Moje slave na Zemlji? Kako lahko ti vnuki in vnukinje sprejmejo Boga, ki so Ga njihovi predniki spoštovali kot Gospoda, ki jih je ustvaril? Ti ubogi vnuki in vnukinje so zlobnežu velikodušno »podarili« slavo, podobo in pričevanje, ki sem jih podaril Adamu in Evi, kot tudi življenje, ki sem ga podaril človeštvu in od katerega je odvisen njihov obstoj; in sploh se ne zavedajo prisotnosti zlobneža in mu namenjajo vso Mojo slavo. Ali ni prav to izvor izraza »izmeček«? Kako lahko takšno človeštvo, takšni zli demoni, takšna hodeča trupla, takšne satanove figure in takšni nasprotniki Mene posedujejo Mojo slavo? Ponovno si bom prisvojil Svojo slavo in Svoje pričevanje, ki obstaja med ljudmi, in vse, kar Mi je nekoč pripadalo in sem pred davnimi časi dal človeštvu – popolnoma bom osvojil človeštvo. Vendar pa moraš vedeti, da so bili ljudje, ki sem jih ustvaril, sveti ljudje, ki so nosili Mojo podobo in Mojo slavo. Niso pripadali satanu, niti niso bili podvrženi njegovemu teptanju, temveč so bili le Moja manifestacija, ki ni imela niti najmanjšega sledu o satanovem strupu. In tako sporočam človeštvu, da želim le tisto, kar je ustvarila Moja roka, svetnike, ki jih ljubim in ki ne pripadajo nobeni drugi entiteti. Še več, v njih bom užival in jih imel za Svojo slavo. Vendar, tisto, kar želim, ni človeštvo, ki ga je pokvaril satan in ki danes pripada satanu in ni več Moja prvotna stvaritev. Ker si nameravam ponovno prisvojiti Svojo slavo, ki obstaja v človeškem svetu, bom povsem osvojil preživele med ljudmi, kot dokaz Svoje slave, da sem premagal satana. Za jasno oblikovanje Svojega Jaza vzamem le Svoje pričevanje kot predmet Mojega uživanja. Takšna je Moja volja.
Potrebnih je bilo več deset tisoč let zgodovine, da je človeštvo prišlo do današnjega stanja, vendar pa se je človeštvo, ki sem ga ustvaril na začetku, že davno tega pogreznilo v propad. Človeštvo ni več tisto, ki Ga želim, zato si v Mojih očeh ljudje ne zaslužijo več imena človeštvo. Oni so predvsem izmečki človeštva, ki jih je zajel satan, gnijoča, hodeča trupla, v katere se je naselil satan in v katere se satan odeva. Ljudje nimajo zaupanja v Moj obstoj, niti ne pozdravljajo Mojega prihoda. Človeštvo se le nejevoljno odziva na Moje prošnje, začasno jim ugodi, iskreno pa z Menoj ne deli življenjskih radosti in tegob. Ker Me ljudje vidijo kot skrivnostneža, mi podarjajo nejevoljne nasmehe, in sklepajo »kravje kupčije« s tistim, ki je na oblasti, kajti ljudje ne poznajo Mojega dela, še manj pa Moje trenutne volje. Z vami bom iskren: ko bo prišel dan, bo trpljenje vseh, ki Me častijo, lažje prenašati kot pa vaše. Stopnja vaše vere Vame v resnici ne presega Jobove – vašo vero presega celo vera judovskih farizejev – in zato bo, če se bo spustil dan ognja, vaše trpljenje hujše od trpljenja farizejev, ko jih je pokaral Jezus, od trpljenja 250 voditeljev, ki so nasprotovali Mojzesu in od trpljenja Sodome v ognjenih zubljih njenega uničenja. Ko je Mojzes udaril v skalo in je iz nje pritekla voda, ki jo je podaril Jehova, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je David igral na liro, da bi Mene, Jehovo, hvalil – s srcem, polnim veselja – je bilo to zaradi njegove vere. Ko je Job izgubil živino, ki je napolnila gore, in neizmerno bogastvo, in so njegovo telo prekrili tvori in mehurji, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je lahko slišal glas Mene, Jehove, in uzrl slavo Mene, Jehove, je bilo to zaradi njegove vere. Da je Peter lahko sledil Jezusu Kristusu, lahko pripišemo zasluge njegovi veri. Da je bil lahko pribit na križ zaradi Moje volje in veličastno pričeval, je moč pripisati njegovi veri. Ko je Janez uzrl veličastno podobo Sina človekovega, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je videl vizijo poslednjih dni, je bilo to še toliko bolj zaradi njegove vere. Razlog, zakaj so tako imenovane množice nevernih narodov pridobile Moje razodetje in spoznale, da sem se vrnil v telesu, da bi opravil Svoje delo med ljudmi, je prav tako mogoče pripisati njihovi veri. Vsi tisti, ki jih udarijo Moje ostre besede, a jim vseeno prinesejo uteho in odrešitev – ali niso tega storili zaradi svoje vere? Ali ni tudi tistih, ki verujejo Vame, a kljub temu prenašajo neprilike, svet zavrnil? Ali tisti, ki živijo zunaj Moje besede in bežijo pred preizkušnjami trpljenja, niso vsi tisti ljudje, ki tavajo po svetu? Podobni so jesenskim listom, ki jih nosi sem in tja in nimajo prostora za počitek, še manj pa Mojih besed tolažbe. Čeprav jim ne sledita moja kazen in prečiščenje, ali niso berači, ki se premikajo od kraja do kraja in tavajo po ulicah zunaj nebeškega kraljestva? Ali je svet res kraj tvojega počitka? Ali lahko z izogibanjem Moji kazni od sveta res pridobiš najmanjši nasmeh zadoščenja? Ali res lahko s svojim minljivim uživanjem zakriješ praznino v svojem srcu, praznino, ki je ni mogoče skriti? Morda lahko preslepiš vse v svoji družini, vendar Mene ne boš mogel nikdar. Ker je tvoja vera prešibka, si še danes nemočen najti kakršne koli užitke, ki jih ponuja življenje. Pozivam te: Bolje je, da polovico svojega življenja preživiš v Moji volji, kot da bi celo življenje preživel v povprečnosti in prezaposlenosti z mesenim ter prenašal vse trpljenje, ki ga človek težko prenese. Kakšnemu namenu služi, če se tako cenite in bežite pred Mojo kaznijo? Kakšnemu namenu služi, da se skrivate pred Mojo trenutno kaznijo samo zato, da bi poželi večno sramoto, večno kazen? Pravzaprav nikogar ne uklanjam Svoji volji. Če se je nekdo resnično voljan podrediti vsem Mojim načrtom, z njim ne bom ravnal slabo. Vendar zahtevam, da vsi ljudje verujejo Vame, tako kot je Vame, Jehovo, veroval Job. Če bo vaša vera presegla Tomaževo, potem bo vaša vera dosegla Mojo pohvalo, in v vaši zvestobi boste dosegli Mojo blaženost in v vaših dneh boste zagotovo našli Mojo slavo. Vendar pa so ljudje, ki verjamejo v svet in verjamejo v hudiča, zakrknili svoja srca ravno tako kot množice iz mesta Sodoma, s peščenimi zrni, ki jim jih je veter spihal v oči, in hudičevimi daritvami v ustih, njihove zamegljene misli pa je že davno tega obsedel zlobnež, ki se je polastil sveta. Njihove misli so skoraj v celoti padle v ujetništvo hudiča iz starih časov. In tako je vera človeštva izginila z vetrom, ljudje pa sploh niso zmožni opaziti Mojega dela. Vse, kar lahko storijo je, da jalovo poskušajo ravnati z Mojim delom površno ali ga grobo analizirati, saj jih je že dolgo tega obsedel satanov strup.
Osvojil bom človeštvo, kajti ljudi sem ustvaril Jaz, poleg tega pa so uživali v vsem izobilju predmetov Mojega stvarjenja. Vendar pa so Me ljudje tudi zavrgli; ni Me v njihovih srcih in vidijo Me kot breme svojega obstoja, celo do te mere, da Me po tem, ko so Me resnično uzrli, še vedno zavračajo in si razbijajo glavo ter razmišljajo o vseh možnih načinih kako bi Me porazili. Ljudje Mi ne dovolijo, da bi z njimi ravnal resno ali da bi do njih imel stroge zahteve, niti Mi ne dovolijo, da bi sodil ali kaznoval njihovo nepravičnost. To jih še zdaleč ne pritegne, zdi se jim nadležno. Zato je Moje delo vzeti človeštvo, ki jé, pije in uživa v Meni, vendar Me ne pozna, in jih poraziti. Razorožil bom človeštvo, nato pa se bom s Svojimi angeli in s Svojo slavo vrnil v Svoje bivališče. Kajti človeška dejanja so že dolgo tega zlomila Moje srce in raztreščila Moje delo na koščke. Nameravam si ponovno prisvojiti slavo, ki Mi jo je odvzel zlobnež, preden bom veselo odkorakal proč in pustil človeštvu, da še naprej živi svoje življenje, da še naprej »živi in dela v miru in zadovoljstvu«, da še naprej »obdeluje svoja polja«, Jaz pa ne bom več posegal v njihova življenja. Zdaj pa nameravam v celoti odvzeti Svojo slavo iz rok zlobneža, in vzeti nazaj vso slavo, ki sem jo vcepil v človeka ob stvarjenju sveta. Nikoli več je ne bom podelil človeškemu rodu na Zemlji. Kajti ljudje ne le, da niso uspeli ohraniti Moje slave, temveč so jo zamenjali za satanovo podobo. Ljudje ne cenijo Mojega prihoda, niti ne spoštujejo dneva Moje slave. Ne veselijo se prejema Moje kazni, še manj pa so Mi pripravljeni povrniti Mojo slavo, niti niso pripravljeni odvreči zlobneževega strupa. Človeštvo me še naprej vara na isti stari način, ljudje še vedno na isti stari način kažejo žareč nasmeh in srečne obraze. Ne zavedajo se globin teme, ki se bo spustila na človeštvo, ko ga bo zapustila Moja slava. Še zlasti pa se ne zavedajo, da bo, ko pride Moj dan za celotno človeštvo, za njih celo težje kot za ljudi v času Noeta, kajti ne vedo, kako temen je postal Izrael, ko ga je zapustila Moja slava, kajti človek ob zori pozabi, kako težko se je bilo prebiti skozi temno noč. Ko se bo sonce ponovno skrilo in se bo na človeka spustila tema, bo v temi ponovno tarnal in škrtal z zobmi. Ali ste pozabili, kako težko so Izraeliti prenašali tiste dni trpljenja, ko je Moja slava zapustila Izrael? Sedaj je čas, ko vidite Mojo slavo, prav tako pa je čas, ko boste deležni dneva Moje slave. Človek bo tarnal sredi teme, ko bo Moja slava zapustila umazano zemljo. Sedaj je dan slave, ko opravljam Svoje delo, in je dan, ko človeštvo oproščam trpljenja, kajti z njim ne bom delil časa trpljenja in stisk. Želim le v celoti osvojiti človeštvo in popolnoma poraziti zlobne ljudi.