Premislite o svojih dejanjih
Vsako vaše dejanje in ravnanje v življenju kaže, da se morate vsak dan okrepiti z Mojimi besedami, ki vas bodo napolnile, saj vam tega primanjkuje, vaše znanje in sposobnost prejemanja pa sta preskromna. Življenje živite v vzdušju in okolju, ki sta brez resnice ali zdravega razuma. Manjka vam kapitala za preživetje in nimate temeljev, da bi spoznali Mene ali resnico. Vaša vera je osnovana le na nejasni in abstraktni veri ali na zelo dogmatičnem znanju in verskih obredih. Vsak dan opazujem vaše gibanje, preučujem vaše namene in zle sadove, pri tem pa nisem nikoli našel niti enega človeka, ki bi resnično položil svoje srce in duha na Moj neomajen oltar. Zato nočem izgubljati časa s poplavo vseh besed, ki jih želim položiti na dušo takšnemu človeštvu; edini načrti v Mojem srcu vključujejo Moje nedokončano delo in tiste posameznike človeštva, ki jih moram še rešiti. Kljub temu pa želim, da vsi, ki Mi sledijo, prejmejo Moje odrešenje in spoznajo resnice, ki jih Moja beseda razkriva človeku. Upam, da boš nekega dne, ko boš zaprl oči, zagledal kraljestvo, kjer dišave prevevajo zrak in kjer se pretakajo potoki žive vode, namesto pustega, hladnega sveta, kjer temni oblaki zastirajo nebo in tuljenje nikoli ne utihne.
Vsak dan oči Edinega opazujejo dejanja in misli slehernega človeka, ki so v pripravi na svoj lastni jutri. To je pot, ki jo morajo prehoditi vsi živi; je pot, ki Sem jo vnaprej določil za vse, in nihče ji ne more ubežati ali biti izvzet. Besed, ki sem jih izgovoril, ni moč prešteti, in še več – dela, ki sem ga opravil, se ne da izmeriti. Vsak dan opazujem, kako vsak človek samoumevno izvaja vse, kar mora storiti v skladu s svojo neločljivo naravo in njenim razvojem. Mnogi so nevede že stopili na »pravo pot«, ki sem jo začrtal, da bi razločno opredelil različne vrste ljudi. Te različne vrste ljudi sem že dolgo tega postavil v različna okolja in tam je vsak izmed njih pokazal svoje neločljive lastnosti. Nikogar ni, ki bi jih zvezal, nikogar, ki bi jih zapeljal. V svoji celoti so svobodni in tisto, kar izražajo, pride samo po sebi. Le ena stvar jih brzda: Moje besede. Tako nekateri ljudje nejevoljno berejo Moje besede, a nikoli ne živijo po njih, temveč to počnejo samo zato, da bi se izognili smrti; medtem pa drugi težko zdržijo brez Mojih besed, ki jih vodijo in oskrbijo, in zato se ves čas samoumevno držijo Mojih besed. Sčasoma odkrijejo skrivnost človekovega življenja, cilj človeštva in kakšna je vrednost biti človek. Takšno je pač človeštvo v prisotnosti Mojih besed, Jaz pa zgolj dopuščam, da se stvari odvijajo same po sebi. Ne delam ničesar, kar bi ljudi sililo, da bi si Moje besede postavili za temelj svojega obstoja. Zato tisti, ki niso nikoli imeli vesti in katerih obstoj ni nikoli imel nikakršne vrednosti, pogumno zavržejo Moje besede in počnejo, kar želijo, potem ko tiho opazujejo, kako stvari potekajo. Sovražiti začnejo resnico in vse, kar prihaja od Mene. Še več, sovražijo bivanje v Moji hiši. Zavoljo svojega cilja in v izogib kazni ti ljudje nekaj časa prebivajo v Moji hiši, tudi če opravljajo službo. Vendar pa se njihovi nameni in dejanja nikoli ne spremenijo. To povečuje njihovo željo po blagoslovu in njihovo željo, da enkrat vstopijo v kraljestvo in tam ostanejo za vedno – celo to, da vstopijo v večna nebesa. Bolj ko hrepenijo po tem, da bi Moj dan kmalu prišel, bolj čutijo, da je resnica postala ovira, prepreka na njihovi poti. Komaj čakajo, da stopijo v kraljestvo, kjer bi za vekomaj uživali blagoslove nebeškega kraljestva – vse to, ne da bi morali odkrivati resnico ali sprejeti sodbo in kazen, predvsem pa ne da bi se ponižali v Moji hiši in ubogali Moje ukaze. Ti ljudje ne vstopijo v Mojo hišo, da bi zadovoljili svojo željo po odkrivanju resnice, niti da bi sodelovali v Mojem upravljanju; njihov cilj je zgolj biti med tistimi, ki v prihajajoči dobi ne bodo uničeni. Zato njihova srca nikoli niso vedela, kaj je resnica ali kako sprejeti resnico. To je razlog, zakaj takšni ljudje niso nikoli zmogli živeti v resnici ali spoznati globine svoje pokvarjenosti, vseeno pa so kot »služabniki« vseskozi prebivali v Moji hiši. »Potrpežljivo« čakajo na prihod Mojega dne in se ne utrudijo, ko jih način Mojega delovanja premetava naokoli. A ne glede na to, kako velika so njihova prizadevanja ali kakšno ceno plačajo, jih nihče ni nikoli videl trpeti za resnico ali dajati kar koli zavoljo Mene. V svojih srcih hrepenijo po dnevu, ko bom naredil konec stari dobi, poleg tega pa komaj čakajo, da spoznajo, kako veliki sta Moja moč in oblast. Nikoli se niso podvizali pri tem, da bi se spremenili in zasledovali resnico. Ljubijo to, česar sem sit, in so siti tega, kar ljubim. Hrepenijo po tem, kar sovražim, a se bojijo izgubiti to, kar preziram. Živijo v tem zlobnem svetu in ga nikoli ne sovražijo, a se vseeno globoko bojijo, da ga bom uničil. Polni nasprotujočih si namenov ljubijo ta svet, ki ga preziram, a tudi hrepenijo po tem, da ga Jaz hitro uničim, da bi jim bilo tako prihranjeno trpljenje ob tem in da bi se preobrazili v gospodo naslednje dobe, preden se oddaljijo od prave poti. Razlog je ta, da ne ljubijo resnice in so siti vsega, kar prihaja od Mene. Morda za kratek čas postanejo »poslušni ljudje«, da ne bi izgubili blagoslovov, vendar ne morejo nikoli prikriti svojega hrepenenja po blagoslovu in svojega strahu pred pogubo in gorenjem v ognjenem jezeru. Bližje ko je Moj dan, vse močnejša postaja njihova želja. In večja ko je nesreča, bolj postajajo nemočni, saj ne vedo, kje sploh začeti, da bi Me razveselili in se izognili izgubi blagoslovov, po katerih so tako dolgo hrepeneli. Takšni ljudje so pripravljeni ukrepati, da bi služili na čelu, takoj ko Moja roka prične s svojim delom. Razmišljajo le o tem, kako bi se zapodili v prve vrste čete, saj se močno bojijo, da jih ne bom videl. Delajo in govorijo tisto, kar mislijo, da je prav, in pri tem nikoli ne vedo, da njihova dejanja in ravnanja nikoli niso bila relevantna za resnico in da njihova dejanja zgolj motijo in ovirajo Moj načrt. Morda so res vložili veliko truda in sta njihova volja in namen prenašati stiske resnična, toda nič od tega, kar naredijo, se ne nanaša Name, saj nisem nikoli videl, da bi njihova dejanja izhajala iz dobrih namenov, še manj pa sem videl, da bi kar koli postavili na Moj oltar. Takšna so dejanja, ki so jih storili pred Menoj v teh mnogih letih.
Sprva sem vam želel razkriti več resnic, vendar sem se moral tega vzdržati, ker je vaš odnos do resnice preveč hladen in brezbrižen; ne želim, da bi bil Moj trud zaman, niti ne želim videti, da se ljudje držijo Mojih besed, vendar pa v vseh pogledih delajo tisto, s čimer se Mi upirajo, Me blatijo in Me preklinjajo. Zaradi vaših odnosov in vaše človeškosti vam razkrivam le majhen in za vas zelo pomemben del Mojih besed, ki služi kot Moje poskusno delo med ljudmi. Šele zdaj sem resnično potrdil, da odločitve in načrt, ki sem jih naredil, ustrezajo vašim potrebam, in še več – da je Moj odnos do človeštva pravilen. Dolga leta vašega obnašanja pred Menoj so mi dala odgovor brez primere in vprašanje za ta odgovor se glasi: »Kakšen je človekov odnos pred resnico in pravim Bogom?« Trud, ki sem ga posvetil človeku, dokazuje Moje bistvo ljubezni do človeka in vsako človekovo dejanje pred Menoj dokazuje njegovo bistvo preziranja resnice in nasprotovanja Meni. Ves čas Me skrbi za vse, ki Mi sledijo, vendar pa tisti, ki Mi sledijo, v nobenem trenutku ne morejo prejeti Mojih besed; ne zmorejo niti sprejeti Mojih predlogov. To me najbolj žalosti. Nihče Me nikoli ni zmogel razumeti in še več – nihče Me nikoli ni zmogel sprejeti, čeprav je Moj odnos iskren in Moje besede nežne. Vsak se po svojih zamislih trudi opravljati delo, ki Sem mu ga zaupal; ne išče Mojih namenov, kaj šele, da bi vprašal, kaj od njega zahtevam. Vsi še vedno trdijo, da Mi zvesto služijo, medtem ko se Mi upirajo. Mnogi verjamejo, da resnice, ki so zanje nesprejemljive ali po katerih ne morejo živeti, niso resnice. Pri takih ljudeh postanejo Moje resnice nekaj, kar je zanikano in zavrženo. Hkrati Me ljudje priznavajo kot Boga v besedi, vendar tudi verjamejo, da Sem tujec, ki ni resnica, pot ali življenje. Nihče ne pozna te resnice: Moje besede so resnica, ki se nikoli ne spremeni. Jaz sem zaloga življenja za človeka in edini vodnik za človeštvo. Vrednost in pomen Mojih besed nista določena s tem, ali jih človeštvo priznava ali sprejema, temveč z bistvom besed samih. Tudi če niti en človek na tej zemlji ne more sprejeti Mojih besed, je vrednost Mojih besed in njihova pomoč človeštvu neprecenljiva za vsakega človeka. Zato je Moje stališče, kadar se soočam z veliko ljudmi, ki se upirajo Mojim besedam, jih zavračajo ali jih popolnoma prezirajo, le to: naj bodo čas in dejstva Moja priča in naj pokažejo, da so Moje besede resnica, pot in življenje. Naj pokažejo, da je vse, kar sem povedal, res, da je to tisto, s čimer se mora človek oskrbeti, in še več – tisto, kar mora človek sprejeti. Vsem, ki Mi sledijo, bom razkril to dejstvo: tisti, ki ne morejo popolnoma sprejeti Mojih besed, tisti, ki ne morejo živeti po Mojih besedah, tisti, ki ne morejo najti cilja v Mojih besedah, in tisti, ki zaradi Mojih besed ne morejo prejeti odrešenja, so tisti, ki so jih Moje besede obsodile, in še več – izgubili so Moje odrešenje in Moja palica se ne bo nikoli oddaljila od njih.
16. april 2003
