Bog je Gospod vsega stvarstva

Ena stopnja dela prejšnjih dveh časov je potekala v Izraelu, druga pa v Judeji. Na splošno , nobena od stopenj tega dela ni zapustila Izraela in vsaka je bila opravljena na prvem izvoljenem ljudstvu. Zaradi tega Izraeliti verjamejo, da je Bog Jehova samo Bog Izraelcev. Ker je Jezus deloval v Judeji, kjer je opravil delo križanja, Ga Judje vidijo kot Odkupitelja judovskega ljudstva. Menijo, da je izključno Kralj Judov in ne katerega koli drugega ljudstva; da ni Gospod, ki odkupuje Angleže, niti Gospod, ki odkupuje Američane, ampak Gospod, ki odkupuje Izraelite; in da so bili Judje tisti, ki jih je odkupil v Izraelu. V resnici je Bog gospodar vseh stvari. On je Bog vsega stvarstva. Ni samo Bog Izraelitov niti Judov; je Bog vsega stvarstva. Prejšnji dve stopnji Njegovega delovanja sta potekali v Izraelu, kar je v ljudeh ustvarilo določene predstave. Verjamejo, da je Jehova Svoje delo opravil v Izraelu, da je Jezus sam opravil Svoje delo v Judeji in, še več, da se je utelesil, da bi opravil delo – in ne glede na okoliščine se to delo ni razširilo onkraj Izraela. Bog ni deloval v Egipčanih ali Indijcih; deloval je samo v Izraelitih. Tako si ljudje ustvarjajo različne predstave in zamejujejo Božje delo v določenem obsegu. Pravijo, da mora Bog, ko deluje, to početi med izvoljenim ljudstvom in v Izraelu; Bog ne deluje na drugih, le na Izraelitih, in Njegovo delo nima večjega obsega. Posebej strogi so, kar se tiče nadzorovanja utelešenega Boga, in Mu ne dovolijo, da bi prestopil meje Izraela. Ali niso vse to le človeške predstave? Bog je ustvaril nebesa in zemljo ter vse stvari, ustvaril je vse stvarstvo, kako bi torej lahko omejil Svoje delo samo na Izrael? Če bi bilo tako, kakšen smisel bi imelo to, da je ustvaril vse stvarstvo? Ustvaril je ves svet in svojega šesttisočletnega načrta upravljanja ni izvajal samo v Izraelu, ampak na vseh ljudeh v vesolju. Ne glede na to, ali živijo na Kitajskem, v Združenih državah Amerike, Združenem kraljestvu ali Rusiji, je vsak človek Adamov potomec; vse je ustvaril Bog. Nihče od njih se ne more izogniti mejam stvarjenja in nihče od njih se ne more ločiti od opredelitve »Adamov potomec«. Vsi so Božja bitja, vsi so Adamovi potomci in vsi so tudi pokvarjeni potomci Adama in Eve. Niso le Izraeliti Božja stvaritev, ampak vsi ljudje; le da so bili nekateri prekleti, drugi pa blagoslovljeni. Pri Izraelitih je veliko sprejemljivih stvari; Bog je na začetku deloval na njih, ker so bili najmanj pokvarjeni. Kitajci se z njimi ne morejo primerjati; so precej manjvredni. Tako je Bog sprva deloval med izraelskim ljudstvom, druga stopnja Njegovega dela pa je potekala le v Judeji, kar je privedlo do številnih predstav in pravil med ljudmi. Pravzaprav bi bil Bog, če bi deloval v skladu s človeškimi predstavami, samo Bog Izraelitov in tako ne bi mogel razširiti Svojega dela na neverne narode, saj bi bil samo Bog Izraelitov in ne Bog vsega stvarstva. Prerokbe so izpovedovale, da bo Jehovovo ime poveličano med nevernimi narodi, da se bo razširilo med neverne narode. Zakaj je bilo to prerokovano? Če bi bil Bog samo Bog Izraelitov, potem bi deloval samo v Izraelu. Poleg tega ne bi širil tega dela in ne bi izrekel takšne prerokbe. Ker pa je izrekel to prerokbo, bo Svoje delo zagotovo razširil med neverne narode, med vse narode in vse dežele. Ker je to rekel, mora to storiti; to je Njegov načrt, kajti On je Gospod, ki je ustvaril nebesa in zemljo in vse stvari, in Bog vsega stvarstva. Ne glede na to, ali deluje med Izraeliti ali po vsej Judeji, je delo, ki ga opravlja, delo celotnega vesolja in delo vsega človeštva. Delo, ki ga danes opravlja v narodu velikega rdečega zmaja – v nevernem narodu –, je še vedno delo vsega človeštva. Izrael bi lahko bil osnova za Njegovo delo na zemlji; prav tako je Kitajska lahko osnova za Njegovo delo med nevernimi narodi. Ali ni zdaj izpolnil prerokbe, da bo »Jehovovo ime poveličano med nevernimi narodi«? Prvi korak Njegovega dela med nevernimi narodi je to delo, delo, ki ga opravlja v narodu velikega rdečega zmaja. Da utelešeni Bog deluje v tej deželi in deluje med temi prekletimi ljudmi, je še posebej v nasprotju s človeškimi predstavami; to so najbolj nizkotni ljudje od vseh, nimajo nobene vrednosti in Jehova jih je na začetku zapustil. Ljudi lahko zapustijo drugi ljudje, a če jih zapusti Bog, potem nihče ni bolj brez statusa, nihče manjvrednejši. Za Božje bitje je to, da ga obsede satan ali da ga ljudje zapustijo, zelo boleče, toda če bitje zapusti Stvarnik, to pomeni, da to bitje ne more imeti nižjega statusa. Potomci Moaba so bili prekleti in so se rodili v tej zaostali deželi; nedvomno imajo potomci Moaba med vsemi ljudmi pod vplivom teme najnižji status. Ker so bili ti ljudje doslej najnižjega statusa, delo na njih najbolje razbija človeške predstave in je tudi najbolj koristno za celoten Božji šesttisočletni načrt upravljanja. Opravljanje takšnega dela med temi ljudmi je najboljši način za razbijanje človeških predstav in s tem Bog začne obdobje; s tem razbije vse človeške predstave; s tem konča delo celotnega Časa Milosti. Svoje prvo delo je opravil v Judeji, znotraj meja Izraela; med nevernimi narodi ni opravil nobenega dela, s katerim bi začel novo dobo. Zadnja stopnja dela se ne izvaja le med neverniki, temveč še bolj med tistimi, ki so bili prekleti. Ta konkretna točka je dokaz, ki lahko najbolj poniža satana, in tako Bog »postane« Bog vsega stvarstva v vesolju, Gospod vseh stvari, predmet čaščenja vsega, kar ima življenje.

Danes še vedno obstajajo ljudje, ki ne razumejo, kakšno novo delo je Bog začel. Bog je med nevernimi narodi uvedel nov začetek. Začel je novo dobo in pričel z novim delom – in to delo opravlja nad Moabovimi potomci. Ali to ni Njegovo najnovejše delo? Tega dela ni doživel še nihče v zgodovini. Nihče ni še niti slišal zanj, kaj šele, da bi ga cenil. Božja modrost, Božje čudo, Božja nedoumljivost, Božja veličina in Božja svetost se kažejo skozi to stopnjo dela, dela poslednjih dni. Ali ni to novo delo, delo, ki razbija človeške predstave? Nekateri mislijo tako: »Ker je Bog preklel Moaba in rekel, da bo zapustil potomce Moaba, kako bi jih lahko zdaj rešil?« To so neverniki, ki jih je Bog preklel in izgnal iz Izraela; Izraeliti so jih imenovali »neverni psi«. Po mnenju vseh niso le neverni psi, ampak še huje, sinovi uničenja; kar pomeni, da niso izvoljeno Božje ljudstvo. Morda so se rodili znotraj meja Izraela, vendar ne pripadajo izraelskemu ljudstvu in so bili izgnani med neverne narode. So najbolj nizkotni med vsemi ljudmi. Prav zato, ker so najbolj nizkotni v človeštvu, Bog med njimi opravlja Svoje delo začenjanja novega časa, saj so predstavniki pokvarjenega človeštva. Božje delo je selektivno in usmerjeno; delo, ki ga danes opravlja v teh ljudeh, je tudi delo, ki ga opravlja na stvarstvu. Noe je bil Božje bitje, kot so njegovi potomci. Vsi na svetu, ki so iz mesa in krvi, so Božja bitja. Božje delo je usmerjeno na vse stvarstvo; ni odvisno od tega, ali je nekdo preklet, potem ko je bil ustvarjen. Njegovo delo upravljanja je usmerjeno na vse stvarstvo, ne na tiste izbrane ljudi, ki niso bili prekleti. Ker Bog želi Svoje delo opravljati med Svojim stvarstvom, ga bo zagotovo uspešno izpeljal do konca in bo deloval med tistimi ljudmi, ki so Njegovemu delu koristni. Zato razbija vse navade, ko deluje med ljudmi; Zanj so besede »preklet«, »kaznovan« in »blagoslovljen« brez pomena! Judovsko ljudstvo je dobro, prav tako izbrano ljudstvo Izraela; to so ljudje dobre kakovosti in človeškosti. Na začetku je Jehova prav med njimi začel Svoje delo in opravil Svoje najzgodnejše delo, a danes bi bilo nesmiselno opravljati delo osvajanja na njih. Tudi oni so lahko del stvarstva in morda je na njih veliko pozitivnega, vendar bi bilo izvajanje te stopnje dela med njimi nesmiselno; Bog ne bi mogel osvojiti ljudi, niti ne bi mogel prepričati vsega stvarstva, kar je natanko smisel preusmeritve Njegovega dela na te ljudi naroda velikega rdečega zmaja. Največji pomen pri tem ima Njegov začetek dobe, Njegovo rušenje vseh pravil in vseh človeških predstav ter Njegov zaključek dela celotnega Časa Milosti. Če bi se Njegovo sedanje delo izvajalo med Izraeliti, bi do zaključka Njegovega šesttisočletnega načrta upravljanja vsi verjeli, da je Bog samo Bog Izraelitov, da so samo Izraeliti izvoljeno Božje ljudstvo, da si samo Izraeliti zaslužijo podedovati Božji blagoslov in obljubo. Božje utelešenje v poslednjih dneh v nevernem narodu dežele velikega rdečega zmaja dokonča Božje delo, da je On Bog vsega stvarstva; dokonča Svoje celotno delo upravljanja in zaključi osrednji del Svojega dela v narodu velikega rdečega zmaja. V središču teh treh stopenj dela je odrešenje človeka – namreč pripraviti vse stvarstvo do tega, da bo častilo Stvarnika. Tako ima vsaka stopnja dela velik pomen; Bog ne stori ničesar, kar bi bilo brez pomena ali vrednosti. Po eni strani ta stopnja dela začenja novo dobo in končuje prejšnji dve dobi; po drugi strani pa ruši vse človeške predstave in vse stare načine človeškega verovanja in znanja. Delo prejšnjih dveh dob je potekalo v skladu z različnimi človeškimi predstavami; ta stopnja pa popolnoma odpravlja človeške predstave in s tem dokončno osvoji človeštvo. Z osvojitvijo potomcev Moaba, prek dela, izvedenega med potomci Moaba, bo Bog osvojil vse ljudi po vsem vesolju. To je najgloblji pomen te stopnje Njegovega dela in najdragocenejši vidik te stopnje Njegovega dela. Tudi če se zdaj zavedaš, da je tvoj status nizkoten in da je tvoja vrednost nizka, boš še vedno čutil, da si se srečal z najbolj veselo stvarjo: Podedoval si velik blagoslov, prejel si veliko obljubo in lahko pomagaš uresničiti to veliko Božje delo. Videl si pravo Božje obličje, poznaš Božjo notranjo naravo in izpolnjuješ Božjo voljo. Prejšnji dve stopnji Božjega dela sta bili izvedeni v Izraelu. Če bi se tudi ta stopnja Njegovega dela v poslednjih dneh izvajala med Izraeliti, bi ne le vse stvarstvo verjelo, da so samo Izraelci izvoljeno Božje ljudstvo, ampak tudi celoten Božji načrt upravljanja ne bi dosegel želenega učinka. V obdobju, ko sta se v Izraelu izvajali obe stopnji Njegovega dela, med nevernimi narodi ni bilo opravljeno nobeno novo delo – ali delo za začetek nove dobe. Današnja stopnja dela – dela za začetek nove dobe – se najprej opravi med nevernimi narodi, še več, najprej se opravi med potomci Moaba, s čimer se začne celotna doba. Bog je uničil vse znanje, ki ga vsebujejo človeške predstave, in ni dovolil, da bi se ga karkoli ohranilo. V Svojem delu osvajanja je zrušil človeške predstave, tiste stare, prejšnje človeške načine znanja. Ljudem omogoča videti, da pri Bogu ni pravil, da pri Bogu ni ničesar starega, da je delo, ki ga opravlja, popolnoma osvobojeno, popolnoma svobodno in da ima pri vsem, kar počne, prav. V celoti se moraš podrediti vsakemu delu, ki ga opravlja med stvarstvom. Vse delo, ki ga opravlja, ima smisel in se izvaja v skladu z Njegovo voljo in modrostjo, ne pa v skladu s človeškimi izbirami in predstavami. Če je nekaj koristno za Njegovo delo, to stori; če pa nekaj ni koristno za Njegovo delo, tega ne stori, ne glede na to, kako dobro je! Deluje in izbira prejemnike in mesto Svojega dela v skladu s pomenom in namenom Svojega dela. Pri Svojem delu se ne drži preteklih pravil, niti se ne ravna po starih vzorcih. Svoje delo načrtuje v skladu z njegovim pomenom. Na koncu bo dosegel pristen učinek in pričakovani cilj. Če danes ne razumeš teh stvari, to delo v tebi ne bo imelo nobenega učinka.