Božja beseda vsemu vesolju – 12. Poglavje

Ko se pojavi blisk z vzhoda, kar je tudi trenutek, ko začnem izgovarjati Svoje besede – ko se pojavi blisk, se osvetli celotno vesolje in v vseh zvezdah se zgodi preobrazba. Celotni človeški rod je, kot da bi bil razvrščen. Pod sijajem tega snopa svetlobe z vzhoda se vse človeštvo razkriva v svoji prvotni obliki; njihove oči so osuple, ne vedo, kaj storiti, in še manj, kako skriti svoje grde lastnosti. Prav tako so podobni živalim, ki bežijo pred Mojo lučjo in se zatečejo v gorske jame – vendar nobeden izmed njih ne more pobegniti iz Moje svetlobe. Vsi ljudje so osupli, vsi čakajo, vsi opazujejo; ob prihodu Moje svetlobe se vsi veselijo dneva, ko so se rodili, in prav tako vsi preklinjajo dan, ko so se rodili. Nasprotujoča si čustva je nemogoče izraziti; solze samokaznovanja tvorijo reke, ki jih siloviti hudournik v trenutku odnese stran brez sledi. Zopet se Moj dan približuje vsem ljudem, ponovno zbuja človeški rod in človeštvu daje še en nov začetek. Moje srce bije in ritmu mojega srčnega utripa z radostnimi poskoki sledijo gore, vode plešejo od veselja in valovi se razbijajo ob kamnitih grebenih. Težko je izraziti, kaj je v Mojem srcu. Vse nečistoče hočem s Svojim pogledom spremeniti v pepel; hočem, da vsi sinovi neposlušnosti izginejo izpred mojih oči in da nikoli več ne bodo obstajali. Ne samo, da sem naredil nov začetek v prebivališču velikega rdečega zmaja, ampak sem pričel tudi z novim delom v vesolju. Kmalu bodo kraljestva zemlje postala Moje kraljestvo; kmalu bodo zaradi Mojega kraljestva za vselej prenehala obstajati zemeljska kraljestva, ker sem že dosegel zmago, ker sem se vrnil kot zmagovalec. Veliki rdeči zmaj je izčrpal vsa mogoča sredstva, da bi prekinil Moj načrt, v upanju, da bo izbrisal Moje delo na zemlji, toda ali se lahko pustim omajati njegovim prevarantskim strategijam? Ali me lahko njegove grožnje prestrašijo do izgube samozavesti? V nebesih ali na zemlji ni nikoli bilo bitja, ki ga ne bi držal v dlani Svoje roke; koliko bolj velja to za velikega rdečega zmaja, to orodje, ki naj bi služilo kot Moj nasprotnik? Ali ni tudi prav tako predmet, ki ga lahko s Svojimi rokami premikam?

Med Mojim utelešenjem v človeškem svetu je človeštvo pod Mojim vodstvom nevede prišlo do tega dne in Me je nevede spoznalo. Vendar pa o tem, kako hoditi po poti, ki leži pred nami, nihče nima pojma, nihče se ne zaveda – še manj pa ima kdo kakršno koli idejo o tem, kam jih bo ta pot vodila. Le tako, da jih Vsemogočni ves čas budno spremlja, bo kdorkoli sposoben hoditi po poti do konca; le, da jih vodi blisk z vzhoda, bo kdorkoli sposoben prečkati prag, ki vodi v Moje kraljestvo. Med ljudmi ni nikoli bilo nikogar, ki bi videl Moj obraz, nikogar, ki bi videl blisk na vzhodu; koliko manj je bilo šele takšnih, ki bi slišali besede z Mojega prestola? V resnici že od davnih časov noben človek ni imel neposrednega stika z Mano; šele danes, ko sem prišel na svet, imajo ljudje priložnost, da Me vidijo. Toda še zdaj Me ljudje ne poznajo, tako samo gledajo Moj obraz in slišijo samo Moj glas, vendar pa ne razumejo Mojega pomena. Vsa človeška bitja so takšna. Ali kot eden izmed Mojih ljudi ne čutiš globokega ponosa, ko vidiš Moj obraz? In ali ne čutiš ponižujočega sramu, ker Me ne poznaš? Hodim med ljudmi in živim med ljudmi, saj sem postal meso in prišel sem v človeški svet. Moj namen ni le omogočiti človeštvu, da vidi Moje meso; še pomembneje je, da človeštvu omogočim, da Me pozna. Poleg tega bom skozi Svoje utelešeno meso obsodil človeštvo za njegove grehe; skozi Svoje utelešeno meso bom premagal velikega rdečega zmaja in uničil njegov brlog.

Čeprav so človeška bitja, ki naseljujejo zemljo, tako številčna kot zvezde, jih vsa poznam tako dobro kot Svojo lastno dlan. In čeprav so človeška bitja, ki me »ljubijo«, prav tako številčna kot zrna peska v morju, sem jih izbral le nekaj: samo tiste, ki sledijo bleščeči svetlobi, ki so ločeni od tistih, ki Me »ljubijo«. Ne precenjujem človeka, niti ga ne podcenjujem; raje postavljam zahteve človeku glede na njegove naravne lastnosti in zato zahtevam osebo, ki Me iskreno išče, da lahko dosežem Svoj cilj izbire ljudi. V gorah je nešteto divjih zveri, a so vse pred Mano krotke kot ovce; pod valovi ležijo nepojmljive skrivnosti, a se pred Menoj razkrivajo tako jasno kot vse stvari na obličju zemlje; v nebesih nad nami so območja, ki jih človek nikoli ne more doseči, a jaz se prosto sprehajam po teh nedostopnih območjih. Človek Me nikoli ni prepoznal v svetlobi, ampak Me je videl le v svetu teme. Ali niste danes v popolnoma enaki situaciji? Na vrhuncu divjanj velikega rdečega zmaja sem uradno prevzel meso, da bi opravil Svoje delo. Ko je veliki rdeči zmaj prvič razkril svojo pravo podobo, sem bil priča Svojemu imenu. Ko sem hodil po cestah človeštva, ni bilo nobenega bitja ali osebe, ki bi se predramila v budnost, zato ko sem se utelesil v človeški svet, tega nihče ni vedel. Vendar ko sem v Svojem utelešenem mesu začel opravljati Svoje delo, se je človeštvo prebudilo in bilo predramljeno iz svojih sanj zaradi Mojega bobnečega glasu, in od tega trenutka dalje so začeli živeti pod Mojim vodstvom. Med Svojim ljudstvom sem ponovno začel novo delo. Izjava, da Moje delo na zemlji ni končano, v zadostni meri pokaže, da Moji ljudje, o katerih sem govoril, niso tisti, ki jih potrebujem v Svojem srcu, vendar pa še vedno izberem nekatere izmed njih. Iz tega je očitno, da ne samo, da omogočam Svojim ljudem, da spoznajo utelešenega Boga, ampak jih tudi očiščujem. Zaradi resnosti Mojih upravnih uredb še vedno veliki večini ljudi grozi, da jih bom izgnal. Če se ne potrudiš ukrotiti samega sebe v največji možni meri, ukloniti svoje telo – če tega ne storiš, boš zagotovo postal predmet mojega zaničevanja in zavrnitve, vržen boš v pekel, tako kot je Pavel neposredno iz Mojih rok prejel kazen, pred katero ni mogel ubežati. Ste kaj razbrali iz Mojih besed? Kot že prej, je tudi zdaj Moj namen očistiti cerkev, nadaljevati s čiščenjem ljudi, ki jih potrebujem, ker sem sam Bog, ki je povsem brezmadežen in svet. Moj tempelj se ne bo le prelival v barvah mavrice, ampak bo tudi brezhibno čist; notranjost se bo ujemala z zunanjostjo. V Moji navzočnosti bi se morali vsi skupaj spomniti, kaj ste storili v preteklosti, in ugotoviti, ali se lahko danes odločite, da Mi boste dali popolno zadovoljstvo v Mojem srcu.

Človek ne le, da Me ne pozna v Mojem mesu, ampak ne razume niti svojega lastnega jaza, ki prebiva v mesenem telesu. Toliko let so Me človeška bitja zavajala, Me obravnavala kot gosta od zunaj. Tolikokrat so me pustila na zunanji strani »vrat svojih domov«; tolikokrat so Me ignorirala, ko so stala pred Mano; tolikokrat so Me zatajila pred drugimi ljudmi; tolikokrat so Me zanikala pred hudičem; in tolikokrat so Me napadla s svojimi prepirljivimi usti. Pa vendarle si niti ne beležim človekovih slabosti niti ne zahtevam maščevanja po načelu zob za zob zaradi njegove nepokornosti. Vse, kar sem storil, je to, da sem nanesel zdravilo za njegove bolezni, da ozdravim njegove neozdravljive bolezni in mu tako povrnem zdravje, da bi Me lahko spoznal. Ali ni bilo vse, kar sem storil, zavoljo preživetja človeštva, zavoljo omogočanja priložnosti za življenje človeštvu? Velikokrat sem prišel v svet ljudi, vendar Me ljudje niso upoštevali, ker sem prišel v svet v Svoji lastni osebi; namesto tega je vsak ravnal po svoje in iskal izhod zase. Ne zavedajo se, da vsaka cesta pod nebom izhaja iz Mojih rok! Ne zavedajo se, da je vsaka stvar pod nebesi podrejena Mojemu ukazu! Kdo izmed vas si drzne gojiti zamero v svojem srcu? Kdo izmed vas si drzne lahkomiselno sklepati? Med ljudmi sem zgolj tiho opravljal Svoje delo – to je vse. Če v obdobju Svojega utelešenja ne bi sočustvoval s človekovo šibkostjo, bi bilo celotno človeštvo zgolj zaradi Mojega utelešenja prestrašeno do brezumja in bi padlo v Had. Samo zato, ker sem Se ponižal in Se skril, je človeštvo ušlo katastrofi, bilo osvobojeno Moje kazni in tako prišlo do današnjega dne. Ob zavedanju, kako težko je bilo priti do današnjega dne, ali ne bi morali še toliko bolj ceniti jutrišnjega dne, ki šele prihaja?

8. marec 1992