Himna kraljestva
Množice Mi vzklikajo, množice Me slavijo; vsa usta izgovarjajo ime edinega resničnega Boga, vsi ljudje dvigujejo oči, da bi opazovali Moja dejanja. Kraljestvo se spušča na svet ljudi, Moja oseba je bogata in obilna. Kdo se ne bi tega veselil? Kdo ne bi veselo plesal? O, Sion! Povzdigni svoj zmagoviti prapor, da Me proslaviš! Zapoj mogočno pesem v slavo zmage, da razširiš Moje sveto ime! Celotno stvarstvo do konca zemlje! Pohitite, da se očistite, da boste lahko darovani Meni! Ozvezdja nebes! Pohitite nazaj na svoja mesta, da pokažete Mojo mogočno moč na nebu! Prisluhnem glasovom ljudi na zemlji, ki Mi izražajo svojo neskončno ljubezen in spoštovanje v pesmi! Na ta dan, ko se celotno stvarstvo povrne k življenju, se spustim v svet ljudi. V tem trenutku, prav na tem prelomnem mestu, vsi cvetovi razkošno vzcvetijo, vse ptice zapojejo v en glas in vse stvari vzdrhtijo v veselju! V zvoku pozdrava kraljestva se kraljestvo satana podre, uničeno v grmenju himne kraljestva, da se nikoli več ne dvigne!
Kdo na zemlji si drzne vstati in se upirati? Ko se spuščam na zemljo, prinašam ogenj, prinašam srd, prinašam katastrofe vseh vrst. Zemeljska kraljestva so zdaj Moje kraljestvo! Na nebu se valijo in grmadijo oblaki; pod nebom jezera in reke divje hrumijo ter radostno ustvarjajo presunljivo melodijo. Počivajoče živali prihajajo iz svojih brlogov in vsa ljudstva prebudim iz njihovega spanja. Dan, ki so ga pričakovala mnoga ljudstva, je končno prišel! Ponujajo Mi najlepše pesmi!
V tem čudovitem trenutku, v tem navdušujočem času,
se hvala razlega vsepovsod, zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji. Kdo ne bi bil navdušen nad tem?
Čigavo srce ne bi bilo olajšano? Kdo ob tem prizoru ne bi jokal?
Nebo ni več staro nebo, zdaj je nebo kraljestva.
Zemlja ni več tista zemlja, kot je bila, saj je sedaj sveta dežela.
Po močnem deževju je umazani stari svet v celoti zgrajen na novo.
Gore se spreminjajo … vode se spreminjajo …
tudi ljudje se spreminjajo … vse se spreminja …
Ah, ve tihe goré! Vstanite in zaplešite zame!
Ah, ve mirne vodé! Prosto tecite!
Vi ljudje, ki sanjate sanje! Prebudite se in se poženite v lov!
Prišel sem … Kralj sem …
Vse človeštvo bo s svojimi očmi videlo Moj obraz, s svojimi ušesi bo slišalo Moj glas,
bo samo izkusilo življenje kraljestva …
Kako sladko … kako lepo …
Nepozabno … neizbrisno …
V plamenih Mojega srda se bori veliki rdeči zmaj;
v Moji veličastni sodbi vragi pokažejo svoje prave oblike;
ob Mojih strogih besedah vsi ljudje začutijo globok sram in se nimajo kam skriti.
Spominjajo se preteklosti, kako so se norčevali iz Mene in Me zasmehovali.
Nikdar ni bilo trenutka, ko se ne bi hvalisali, nikdar trenutka, ko se Mi ne bi upirali.
Kdo danes ne joče? Kdo ne čuti obžalovanja?
Celotni vesoljni svet je poln joka …
poln zvokov radosti … poln nasmejanih glasov …
Neprimerljiva radost … radost brez primere …
Nežni ples dežnih kapljic … težke snežinke plešočega snega …
V ljudeh se mešata žalost in veselje … nekateri se smejejo …
nekaj jih joka … in nekaj vzklika …
Kot da bi vsi pozabili … ali je to pomlad polna dežja in oblakov,
poletje cvetic, ki se razcvetajo, jesen bogatih žetev
ali zima, hladna kot zmrzal in led, nihče ne ve …
Po nebu se pomikajo oblaki, na zemlji kipijo oceani.
Sinovi mahajo z rokami … ljudje premikajo noge v plesu …
Angeli delajo … angeli bdijo nad čredo …
Ljudje na zemlji so vsi v gibanju in vse stvari na zemlji se množijo.
