O poimenovanjih in identiteti

Če želiš biti primeren za Božjo uporabo, moraš poznati Božje delo in delo, ki Ga je opravil prej (v Novi in Stari zavezi), prav tako pa moraš poznati Njegovo današnje delo; to pomeni, da moraš poznati tri faze Božjega dela, opravljenega v zadnjih 6.000 letih. Če te zaprosijo, da širiš evangelij, potem tega ne boš mogel početi, če ne boš poznal Božjega dela. Morda te bo nekdo vprašal o tem, kaj je tvoj Bog povedal o Svetem pismu, o Stari zavezi, o Jezusovem delu in o besedah tistega časa. Če ne moreš govoriti o zgodbi iz Svetega pisma, potem jih ne boš prepričal. V tistem času je Jezus s Svojimi učenci veliko govoril o Stari zavezi. Vse, kar so brali, je izviralo iz Stare zaveze; Nova zaveza je bila namreč napisana šele nekaj desetletij po Jezusovem križanju. Da bi lahko širili evangelij, morate predvsem razumeti notranjo resnico o Svetem pismu in Božje delo v Izraelu, ki je delo, ki ga je opravil Jehova, prav tako pa morate razumeti tudi delo, ki ga je opravil Jezus. To so vprašanja, ki najbolj zanimajo vse ljudi, notranja zgodba o teh dveh fazah dela pa je tisto, česar še niso slišali. Pri širjenju evangelija najprej postavite na stranski tir pogovor o današnjem delu Svetega Duha. Ta faza dela sega izven njihovega dojemanja, kajti tisto, za kar si prizadevate, je najbolj vzvišeno od vsega – znanje o Bogu in znanje o delu Svetega Duha – in nič ni bolj zveličano od teh dveh stvari. Če najprej govorite o tem, kar je vzvišeno, bo to zanje prevelik zalogaj, kajti nihče ni izkusil tovrstnega delovanja Svetega Duha; to je brez primere in človek tega ne more sprejeti zlahka. Njihove izkušnje obsegajo stare stvari iz preteklosti, z nekaj občasnega delovanja Svetega Duha. Tisto, kar doživljajo, ni današnje delovanje Svetega Duha ali današnja Božja volja. Še vedno se namreč ravnajo po starih praksah, brez nove luči in novih stvari.

V Jezusovem času je Sveti Duh deloval predvsem v Jezusu, medtem ko so tisti v duhovniških oblačilih, ki so v templju služili Jehovu, to počeli z neomajno zvestovdanostjo. Tudi pri njih je deloval Sveti Duh, vendar pa niso mogli doumeti tedanje Božje volje in so Jehovu ostali zvesti zgolj na osnovi starih praks, prav tako pa niso imeli novega vodstva. Prišel je Jezus in prinesel novo delo, vendar pa tisti, ki so služili v templju, niso imeli novega vodstva niti novega dela. Ko so služili v templju, so lahko zgolj ohranjali stare prakse, brez odhoda iz templja pa preprosto niso mogli imeti nobenega novega vstopa. Jezus je prinesel novo delo, vendar pa Jezus ni odšel v tempelj, da bi opravljal Svoje delo. Svoje delo je opravljal le zunaj templja, kajti obseg Božjega dela se je spremenil že dolgo tega. Jezus ni deloval v templju, in ko je človek tam služil Bogu, je s tem omogočil le to, da so se stvari ohranjale takšne, kakršne so bile, ni pa to moglo prinesti nobenega novega dela. Podobno verni ljudje dandanes še vedno častijo Sveto pismo. Če jim boš oznanjal evangelij, ti bodo navrgli nepomembne podrobnosti o besedah iz Svetega pisma, in našli bodo veliko dokazov, zaradi katerih boš osupel in ostal brez besed. Rekli bodo: »Ti sploh ne poznaš Svetega pisma, Božje besede, kako torej sploh lahko rečeš, da veruješ v Boga?« Potem te bodo gledali zviška in dejali: »Glede na to, da je Tisti v katerega verujete, Bog, zakaj vam ne pove vsega o Stari in Novi zavezi? Glede na to, da je Svojo slavo prinesel iz Izraela na Vzhod, zakaj ne pozna dela, opravljenega v Izraelu? Zakaj ne pozna Jezusovega dela? Če vi tega ne veste, potem to dokazuje, da vam ni bilo povedano; glede na to, da je On drugo utelešenje Jezusa, kako je mogoče, da ne ve teh stvari? Jezus je poznal Jehovovo delo; kako ga On ne bi mogel?« Ko bo prišel čas, ti bodo vsi zastavljali tovrstna vprašanja. Njihove glave so polne takšnih vprašanj; zakaj jih torej ne bi zastavili? Tisti, ki se nahajate v tem toku, se ne osredotočate na Sveto pismo, kajti spremljali ste delo, ki ga je danes korak za korakom opravil Bog, na lastne oči ste bili priča temu postopnemu delu, in jasno ste videli tri faze dela, zaradi česar ste morali odložiti Sveto pismo in ga prenehati preučevati. Toda oni je ne morejo ne preučevati, kajti nimajo znanja o tem postopnem delu. Nekateri ljudje bodo vprašali: »Kakšna je razlika med delom, ki ga je opravil utelešeni Bog in delom prerokov in apostolov iz preteklosti? Tudi Davida so imenovali Gospod, prav tako pa tudi Jezusa; čeprav je bilo delo, ki sta ga opravljala, drugačno, pa sta bila imenovana enako. Povejte mi, zakaj njuni identiteti nista bili enaki? Tisto, čemur je bil priča Janez, je bila vizija, vizija, ki je prav tako prišla od Svetega Duha, in zmožen je bil izgovoriti besede, ki jih je nameraval izgovoriti Sveti Duh; zakaj se je Janezova identiteta razlikovala od Jezusove?« Besede, ki jih je izrekel Jezus, so lahko v celoti predstavljale Boga, prav tako pa so v celoti predstavljale Božje delo. Kar je videl Janez, je bila vizija, in on ni mogel v celoti predstavljati Božjega dela. Zakaj so Janez, Peter in Pavel, tako kot Jezus, veliko govorili, pa vendar niso imeli enake identitete kot Jezus? Predvsem zato, ker so opravljali drugačno delo. Jezus je predstavljal Božjega Duha in je neposredno deloval kot Božji Duh. Opravljal je delo nove dobe, delo, ki ga ni opravljal še nihče poprej. Odprl je novo pot, predstavljal je Jehovo in predstavljal je Boga Samega, medtem ko so Peter, Pavel in David, ne glede na to, kako so se imenovali, predstavljali le identiteto Božjega bitja, poslal pa jih je Jezus ali Jehova. Zato, ne glede na to, koliko dela so opravili, ne glede na to, kako velike čudeže so naredili, so bili še vedno le Božja bitja, nezmožna predstavljati Božjega Duha. Delovali so v Božjem imenu ali pa so delovali po tem, ko jih je poslal Bog; poleg tega, so delovali v dobah, ki jih je začel Jezus ali Jehova, niso pa opravljali nobenega drugega dela. Nenazadnje so bili le Božja bitja. V Stari zavezi so številni preroki izrekli napovedi ali pisali knjige prerokb. Nihče ni dejal, da so bili Bog, toda takoj, ko je Jezus pričel z delom, je Božji Duh pričal o Njem kot o Bogu. Zakaj je temu tako? Na tej točki bi že moral vedeti! Pred tem so apostoli in preroki pisali številne poslanice ter napovedali mnoge prerokbe. Kasneje so ljudje izbrali nekatere izmed njih in jih dali zapisati v Sveto pismo, nekatere pa so se izgubile. Ker obstajajo ljudje, ki pravijo, da je vse, kar govorijo, prišlo od Svetega Duha, zakaj nekaj izmed tega velja za dobro, drugo pa za slabo? In zakaj so bili nekateri izbrani, drugi pa ne? Če bi bile to resnično besede, ki jih je izgovoril Sveti Duh, ali bi bilo potrebno, da jih ljudje izberejo? Zakaj so poročila o besedah, ki jih je izrekel Jezus, in delo, ki ga je opravil, drugačna v vsakem izmed Štirih Evangelijev? Ali niso za to krivi tisti, ki so jih zapisali? Nekateri ljudje bodo vprašali: »Ker so poslanice, ki so jih napisali Pavel in drugi avtorji Nove zaveze, ter delo, ki so ga opravili, deloma izvirali iz človekove volje in so bili ponarejeni s človeškimi predstavami, ali potemtakem v besedah, ki jih Ti (Bog) govoriš danes, ni človeške nečistosti? Ali res ne vsebujejo človeških predstav?« Ta faza Božjega dela je popolnoma drugačna od tiste, ki so jo opravili Pavel in številni apostoli ter preroki. Ne le, da se razlikuje v identiteti, temveč gre predvsem za razliko v delu, ki se opravlja. Po tem, ko je bil Pavel udarjen in je padel pred Gospoda, ga je Sveti Duh vodil k delu in postal je tisti, ki je bil poslan. Zato je pisal poslanice cerkvam in vse te poslanice so sledile Jezusovim naukom. Gospod je poslal Pavla, da bi deloval v imenu Gospoda Jezusa, vendar ko je prišel Bog Sam, ni deloval v nobenem imenu, pri Svojem delu pa ni predstavljal nikogar drugega kot Božjega Duha. Bog je prišel opraviti Svoje delo neposredno: Njega ni izpopolnil človek in Njegovo delo ni bilo opravljeno po naukih katerega koli človeka. V tej fazi dela, Bog ne vodi z govorjenjem o Svojih osebnih izkušnjah, temveč Svoje delo opravlja neposredno, glede na to, kar ima. Na primer preizkušnja strežnikov, čas kazni, preizkušnja smrti, čas ljubezni do Boga … Vse to je delo, ki ni bilo opravljeno še nikoli prej, in je delo, ki izhaja iz sedanjega časa in ne iz človekovih izkušenj. Kaj izmed besed, ki sem jih izgovoril, so človekove izkušnje? Ali ne prihajajo vse neposredno od Duha in ali jih ne posreduje Duh? Težava je v tem, da si tako borne kakovosti, da nisi zmožen videti resnice! Dejanska življenjska pot, o kateri govorim, je način vodenja, o katerem ni govoril še nihče prej, niti ni te poti nihče nikoli izkusil ali poznal te resničnosti. Preden sem izgovoril te besede, jih ni izrekel še nihče. Nihče še nikoli ni govoril o takšnih izkušnjah, niti ni govoril o takšnih podrobnostih, poleg tega pa nihče še nikoli ni izpostavil takšnih stanj, da bi razkril te stvari. Nihče še nikoli ni vodil po poti, po kateri danes vodim jaz, in če bi po njej vodil človek, potem to ne bi bila nova pot. Za primer vzemimo Pavla in Petra. Preden je pot vodil Jezus, nista imela svojih osebnih izkušenj. Šele po tem, ko je pot vodil Jezus, sta izkusila besede, ki jih je govoril Jezus in pot, ki jo je vodil; iz tega sta si pridobila številne izkušnje in napisala poslanice. In tako človeške izkušnje niso enake Božjemu delu in Božje delo ni enako znanju, ki ga opisujejo človeške predstave in izkušnje. Vedno znova sem dejal, da danes vodim novo pot in opravljam novo delo, ter da se Moje delo in izreki razlikujejo od Janezovih in vseh drugih prerokov. Nikoli najprej ne pridobivam izkušenj in nato o njih pripovedujem vam – temu sploh ni tako. Če bi bilo temu tako, ali ne bi zaradi tega ostali zadaj že davno tega? V preteklosti je bilo znanje, o katerem so govorili mnogi, prav tako vzvišeno, vendar pa so bile vse njihove besede izrečene le na podlagi besed t. i. duhovnih osebnosti. Ti niso vodili poti, temveč so izhajali iz svojih izkušenj, iz tistega, kar so videli, in iz svojega znanja. Nekatere so izhajale iz njihovih predstav, nekatere pa so bile sestavljene iz izkušenj, ki so jih povzeli. Danes je narava Mojega dela povsem drugačna od njihove. Nisem izkusil vodstva s strani drugih, niti nisem pristal na to, da bi me drugi izpopolnjevali. Poleg tega se vse, kar sem govoril in občeval, razlikuje od tistega, kar je govoril in občeval kdor koli drug, in tega še nikdar ni govoril nihče drug. Danes se ne glede na to, kdo ste, vaše delo opravlja na podlagi besed, ki jih govorim. Kdo bi bil zmožen doživljati te stvari (preizkušnja služabnikov, čas kazni …) brez teh izrekov in dela, in kdo bi lahko govoril o takšnem znanju? Ali tega res nisi zmožen videti? Ne glede na korak dela, takoj ko so izgovorjene Moje besede, vi začnete občevati v skladu z Mojimi besedami in delati v skladu z njimi, in to ni način, ki bi si ga zamislil kdor koli izmed vas. Ko smo prišli tako daleč, ali nisi zmožen videti takšnega jasnega in preprostega vprašanja? To ni način, ki si ga je nekdo izmislil, niti ni osnovan na načinu katere koli duhovne osebnosti. To je nova pot in celo mnoge besede, ki jih je nekoč izrekel Jezus, ne veljajo več. To, kar govorim, je delo, ki odpira novo dobo, in to je samostojno delo; delo, ki ga opravljam in vse besede, ki jih izgovarjam, so nove. Ali ni to novo delo današnjega časa? Takšno je bilo tudi Jezusovo delo. Tudi Njegovo delo je bilo drugačno od dela ljudi v templju, prav tako pa se je razlikovalo od dela farizejev in ni bilo niti malo podobno delu, ki ga je opravljalo celotno izraelsko ljudstvo. Celo po tem, ko so mu bili priča ljudje, se niso mogli odločiti: »Ali je to res naredil Bog?« Jezus se ni držal Jehovove postave; ko je prišel učiti človeka, je bilo vse, kar je govoril, novo in drugačno od tistega, kar so govorili starodavni svetniki in preroki Stare zaveze, in zaradi tega so ljudje ostali negotovi. To je tisto, zaradi česar je s človekom tako težko ravnati. Preden ste sprejeli to novo fazo dela, je bila pot, po kateri je hodila večina izmed vas, udejanjanje in delovanje na temeljih teh duhovnih osebnosti. Toda danes je Moje delo zelo drugačno, zaradi česar se ne morete odločiti, ali je to prav ali ne. Ni mi mar, po kakšni poti si hodil prej, niti me ne zanima čigavo »hrano« si jedel ali koga si imel za svojega »očeta«. Odkar sem prišel in prinesel novo delo, da bi vodil človeka, morajo vsi, ki Mi sledijo, ravnati v skladu s tem, kar pravim. Ne glede na to, kako vplivna je »družina« iz katere izhajaš, Mi moraš slediti, ne smeš se ravnati po svojih nekdanjih praksah, tvoj »rejnik« se mora umakniti, ti pa moraš priti pred svojega Boga in zahtevati svoj upravičen delež. Popolnoma si v Mojih rokah in ne bi smel preveč slepo verjeti svojemu rejniku; on te ne more popolnoma nadzirati. Današnje delo je samostojno. Vse, kar danes govorim, očitno ni osnovano na temeljih iz preteklosti; to je nov začetek, in če ti praviš, da ga je ustvarila človeška roka, potem si ti tisti, ki je tako slep, da zanj ni rešitve!

Izaija, Ezekiel, Mojzes, David, Abraham in Danijel so bili voditelji ali preroki med izbranim izraelskim ljudstvom. Zakaj se niso imenovali Bog? Zakaj Sveti Duh ni pričal o njih? Zakaj je Sveti Duh pričal o Jezusu takoj, ko je Ta pričel s Svojim delom in ko je začel izgovarjati Svoje besede? In zakaj Sveti Duh ni pričal drugim? Oni, ljudje, ki so bili iz mesa, so bili poimenovani »Gospod«. Ne glede na to, kako so jih imenovali, pa njihovo delo predstavlja njihovo bit in bistvo, njihova bit in bistvo pa predstavljata njihovo identiteto. Njihovo bistvo ni povezano z njihovo identiteto. Njihovo bistvo ni povezano z njihovimi poimenovanji; predstavlja ga to, kar so izražali in kar so živeli. V Stari zavezi ni bilo nič nenavadnega biti poimenovan Gospod, in oseba se je lahko imenovala kakor koli, vendar pa sta bila njegovo bistvo in lastna identiteta nespremenljiva. Ali med tistimi lažnimi Kristusi, krivimi preroki in prevaranti ni tudi tistih, ki se imenujejo »Bog«? In zakaj niso Bog? Ker niso zmožni opravljati Božjega dela? V svoji osnovi so ljudje in sleparji ljudi, ne pa Bog, zato tudi nimajo Božje identitete. Ali ni bil med dvanajsterimi rodovi tudi David imenovan za Gospoda? Tudi Jezus je bil imenovan za Gospoda; zakaj je bil le Jezus imenovan utelešeni Bog? Ali ni bil Jeremija znan tudi kot Sin človekov? In ali ni bil Jezus znan kot Sin človekov? Zakaj je bil Jezus Križan v imenu Boga? Ali ne zato, ker je bilo Njegovo bistvo drugačno? Ali ne zato, ker je bilo delo, ki ga je opravil, drugačno? Ali je naziv pomemben? Čeprav so Jezusa imenovali tudi Sin človekov, je bil prvo učlovečenje Boga, prišel je, da bi prevzel oblast in dokončal delo odkupitve. To dokazuje, da sta se Jezusova identiteta in bistvo razlikovala od drugih, ki so se prav tako imenovali Sin človekov. Kdo izmed vas si danes upa reči, da so vse besede, ki so jih govorili tisti, ki jih je uporabljal Sveti Duh, prišle od Svetega Duha? Ali si kdo drzne reči kaj takega? Če govoriš takšne stvari, zakaj je bila potem Ezdrova knjiga o prerokbah zavržena in zakaj je bilo enako storjeno s knjigami tistih starodavnih svetnikov in prerokov? Če so vse prišle od Svetega Duha, zakaj si vi drznete sprejemati takšne muhaste odločitve? Ali si usposobljen za izbiro dela Svetega Duha? Številne zgodbe iz Izraela so bile prav tako zavržene. In če verjameš, da so vsi ti spisi iz preteklosti prišli od Svetega Duha, zakaj so bile potem nekatere izmed teh knjige zavržene? Če so vse prišle od Svetega Duha, bi se morale vse ohraniti in bi jih bilo treba poslati bratom in sestram v cerkvah v branje. Ne bi jih smeli izbirati ali zavreči po človeški volji; to ni prav. Če rečemo, da so bile Pavlove in Janezove izkušnje pomešane z njunimi lastnimi uvidi, to ne pomeni, da so njune izkušnje in znanja prišla od satana, temveč le, da so obsegale stvari, ki so prišle iz njunih lastnih izkušenj in uvidov. Njuno znanje je bilo skladno z ozadjem njunih dejanskih izkušenj v tistem času, in kdo bi lahko z gotovostjo dejal, da je vse prišlo od Svetega Duha? Če so vsi Štirje Evangeliji prišli od Svetega Duha, zakaj so potem Matej, Marko, Luka in Janez rekli nekaj drugega o Jezusovem delu? Če tega ne verjamete, potem poglejte poročila v Svetem pismu o tem, kako je Peter trikrat zanikal Gospoda: vsi so različni in vsak ima svoje lastnosti. Številni nevedneži pravijo: »Utelešeni Bog je tudi človek, ali torej lahko besede, ki jih govori, v celoti izvirajo od Svetega Duha? Če so bile Pavlove in Janezove besede pomešane s človeško voljo, ali potem besede, ki jih govori On, res niso pomešane s človeško voljo?« Ljudje, ki govorijo takšne stvari so slepi in nevedni! Skrbno preberite Štiri Evangelije; preberite, kaj je v njih zapisano o stvareh, ki jih je delal Jezus in o besedah, ki jih je govoril. Vsak opis je preprosto drugačen in vsak ima svoj vidik. Če je vse, kar so zapisali avtorji teh knjig, prišlo od Svetega Duha, bi vse moralo biti enako in dosledno. Zakaj torej obstajajo razhajanja? Ali ni človek izjemno nespameten, da tega ne zmore videti? Če te zaprosijo, da bi pričal o Bogu, kakšno pričanje jim lahko podaš? Ali lahko takšen način spoznavanja Boga priča o Njem? Če te drugi vprašajo: »Če so Janezovi in Lukovi zapisi pomešani s človeško voljo, ali potem besede tvojega Boga niso pomešane s človeško voljo?« Ali bi bil sposoben dati jasen odgovor? Luka in Matej sta potem, ko sta slišala Jezusove besede in videla Njegovo delo, pripovedovala iz svojega znanja, in sicer kot da bi šlo za spomine, v katerih sta podrobno opisala nekatera dejstva o Jezusovem delu. Ali lahko rečeš, da je njuno znanje v celoti odkril Sveti Duh? Izven Svetega pisma so obstajale številne duhovne osebnosti z večjim znanjem kot sta ga imela onadva, zakaj torej njunih besed niso sprejeli poznejši rodovi? Ali ni Sveti Duh uporabil tudi njih? Vedite, da pri današnjem delu ne govorim o Svojih lastnih uvidih, osnovanih na temeljih Jezusovega dela, niti ne govorim o Svojem lastnem znanju glede na ozadje Jezusovega dela. Kakšno delo je takrat opravljal Jezus? In kakšno delo danes opravljam Jaz? Kar počnem in govorim je brez primere. Pot, po kateri hodim danes, še nikoli ni bila prehojena in po njej niso hodili ljudje preteklih časov in rodov. Začeta je bila danes, in ali ni to delo Duha? Čeprav je bilo to delo Svetega Duha, pa so vsi voditelji iz preteklosti opravljali svoje delo na temeljih drugih; vendar pa je delo Boga Samega, drugačno. Faza Jezusovega dela je bila enaka: odprl je novo pot. Ko je prišel, je oznanjal evangelij o nebeškem kraljestvu in dejal, da bi se človek moral pokesati in se izpovedati. Ko je Jezus dokončal Svoje delo, so Njegovo delo nadaljevali Peter, Pavel in drugi. Ko je bil Jezus pribit na križ in povzdignjen v nebesa, jih je Duh poslal, da bi širili križev pot. Čeprav so bile Pavlove besede vzvišene, so bile osnovane tudi na temeljih, ki jih je z besedami postavil Jezus, kot so potrpežljivost, ljubezen, trpljenje, pokrivanje glave, krst ali druge doktrine, ki jim je treba slediti. Vse to je bilo izrečeno na podlagi Jezusovih besed. Niso mogli začeti nove poti, kajti vsi so bili ljudje, ki jih je uporabil Bog.

Jezusovi izreki in delo v tistem času ni bilo skladno z doktrino in Svojega dela ni opravljal v skladu z delom postave Stare zaveze. Opravljeno je bilo v skladu z delom, ki bi moralo biti opravljeno v Času Milosti. Jezus je deloval v skladu z delom, ki Ga je prinesel, v skladu s Svojim načrtom in v skladu s Svojim poslanstvom; Jezus ni deloval v skladu s postavo Stare zaveze. Nič, kar je storil, ni bilo v skladu s postavo Stare zaveze, prav tako pa ni prišel delovati zato, da bi izpolnil besede prerokov. Vsaka faza Božjega dela ni bila opravljena izrecno zato, da bi se izpolnile napovedi starodavnih prerokov, in Jezus ni prišel, da bi se držal doktrine ali da bi namenoma uresničil napovedi starodavnih prerokov. Vendar pa Njegova dejanja niso ogrozila napovedi starodavnih prerokov, niti niso ogrozila dela, ki Ga je opravil pred tem. Najpomembnejša točka Njegovega dela ni bila držati se katere koli doktrine, temveč opravljati delo, ki bi ga moral opraviti On Sam. Jezus ni bil prerok ali jasnovidec, ampak človek akcije, ki je dejansko prišel opraviti delo, ki naj bi ga opravil, in prišel je, da bi začel Svojo novo dobo in opravil Svoje novo delo. Seveda je Jezus, ko je prišel opraviti Svoje delo, izpolnil tudi številne besede, ki so jih v Stari zavezi izrekli starodavni preroki. Zato je tudi današnje delo izpolnilo napovedi starodavnih prerokov iz Stare zaveze. Samo, da jaz ne hranim tega »starega almanaha«, to je vse. Kajti obstaja še več dela, ki Ga moram opraviti, več besed, ki vam jih moram povedati, in to delo in te besede so veliko pomembnejše kot pojasnjevanje odlomkov iz Svetega pisma, saj takšno delo za vas nima nobenega velikega pomena ali vrednosti in vam ne more pomagati ali vas spremeniti. Novega dela ne nameravam opravljati zavoljo izpolnjevanja katerega koli odlomka iz Svetega pisma. Če je Bog prišel na zemljo le zato, da bi izpolnil besede starodavnih prerokov iz Svetega pisma, kdo je potem večji, utelešeni Bog ali tisti starodavni preroki? Nenazadnje, ali so preroki zadolženi za Boga ali je Bog zadolžen za preroke? Kako pojasnjuješ te besede?

Na začetku, ko Jezus ni uradno opravil Svojega poslanstva, se je tako kot Njegovi učenci, včasih prav tako udeleževal srečanj, pel hvalnice, slavil in bral Staro zavezo v templju. Ko je bil krščen in vstal, se je Nadenj uradno spustil Duh in pričel delovati, obenem pa razkril Njegovo identiteto in poslanstvo, ki naj bi Ga opravil. Pred tem nihče ni poznal Njegove identitete, razen Marije, zanjo ni vedel niti Janez. Ko je bil Jezus krščen, je imel 29 let. Po končanem krstu so se odprla nebesa in glas je dejal: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Ko je bil Jezus krščen, je Sveti Duh o Njem začel pričati na ta način. Preden je bil krščen pri starosti 29 let, je živel življenje normalnega človeka - jedel je, ko je moral jesti, se normalno oblačil in spal, in nič na Njem ni bilo drugačno od drugih, čeprav, seveda, je bilo temu tako le za mesene človeške oči. Včasih je bil tudi On šibak in včasih tudi On ni znal razločevati stvari, kot je zapisano v Svetem pismu: Njegova bistroumnost je rasla skupaj z Njegovo starostjo. Te besede zgolj kažejo, da je imel običajno in normalno človeškost in da se ni posebej razlikoval od drugih normalnih ljudi. Tudi On je odraščal kot običajen človek in na Njem ni bilo nič posebnega. Vendar pa je bil pod okriljem Božje skrbi in zaščite. Po krstu je začel biti preizkušan, nato pa je pričel opravljati Svoje poslanstvo in delati, zaradi česar je začel posedovati moč, modrost in avtoriteto. To ne pomeni, da Sveti Duh v Njem ni deloval pred Njegovim krstom ali da ni bil v Njem. Sveti Duh je bival v Njem tudi pred krstom, vendar pa uradno še ni začel z delovanjem, saj obstajajo meje, kdaj Bog opravlja Svoje delo, poleg tega pa imajo normalni ljudje normalen proces odraščanja. Sveti Duh je v Njem živel od nekdaj. Ko se je Jezus rodil, je bil drugačen od drugih in pojavila se je zvezda Danica; pred Njegovim rojstvom, se je Jožefu v sanjah prikazal angel in mu povedal, da bo Marija rodila dečka ter da je otrok spočet od Svetega Duha. Ko je bil Jezus krščen, je Sveti Duh začel s Svojim delom, vendar pa to ni pomenilo, da se je Sveti Duh šele takrat spustil nad Jezusa. Izjava, da se je Sveti Duh spustil Nanj v obliki goloba, se nanaša na uradni začetek Njegovega poslanstva. Božji Duh je bil v Njem že prej, vendar pa še ni pričel z delovanjem, kajti čas še ni bil pravi in Duh ne začne delovati nepremišljeno. Duh je o Njem pričal s krstom. Ko se je dvignil iz vode, je Duh uradno začel delovati v Njem, kar je pomenilo, da je učlovečeno Božje meso začelo z izpolnjevanjem Svojega poslanstva in pričelo z delom odkupitve, kar pomeni, da se je uradno začel Čas Milosti. In tako obstaja čas za Božje delo, ne glede na to, katero delo opravlja. Po krstu v Jezusu ni bilo posebnih sprememb; še vedno je bil v Svojem prvotnem telesu. Začel pa je s Svojim delom in razkril Svojo identiteto, prav tako pa je imel polno avtoriteto in moč. V tem oziru je bil drugačen kot prej. Njegova identiteta je bila drugačna, kar pomeni, da je prišlo do bistvene spremembe v Njegovem statusu; to je bilo pričanje Svetega Duha, ne pa delo človeka. Na začetku ljudje tega niso vedeli, nekaj so izvedeli šele, ko je Sveti Duh na tak način pričal o Jezusu. Če bi Jezus opravil veliko delo preden je Sveti Duh pričal o Njem, vendar pri tem ne bi bilo pričanja Boga Samega, potem ljudje ne bi nikoli spoznali Njegove identitete ne glede na to, kako veliko bi bilo Njegovo delo, saj je človeško oko ne bi moglo videti. Brez pričevanja Svetega Duha, Ga nihče ne bi mogel prepoznati kot utelešenega Boga. Če bi Jezus po pričanju Svetega Duha nadaljeval z delom na enak način, brez kakršne koli spremembe, potem to ne bi imelo takšnega učinka, in v tem se večinoma tudi kaže delo Svetega Duha. Potem, ko je Sveti Duh pričal, se je moral pokazati, da bi ti lahko jasno uvidel, da je Bog in da je v Njem Božji Duh; Božje pričanje ni bilo napačno in to bi lahko potrdilo, da je bilo Njegovo pričanje pravilno. Če bi bilo Njegovo delo enako pred pričanjem Svetega Duha in po njem, potem Njegovo učlovečeno poslanstvo in delo Svetega Duha ne bi bila poudarjena, zaradi česar človek ne bi mogel prepoznati dela Svetega Duha, saj ne bi bilo jasne razlike. Po pričanju je moral Sveti Duh to pričanje podpreti, zato je moral pokazati Svojo modrost in avtoriteto v Jezusu, kar je bilo drugače kot v preteklih časih. Seveda to ni bil učinek krsta – krst je le obred – krst je le pokazal, da je čas za opravljanje Njegovega poslanstva. Namen takšnega dela je bil prikazati veliko Božjo moč in pričanje Svetega Duha, Sveti Duh pa bi prevzel odgovornost za to pričanje do samega konca. Pred opravljanjem Svojega poslanstva, je Jezus poslušal tudi pridige, prav tako pa je pridigal in širil evangelij na različnih krajih. Ni naredil nobenega velikega dela, saj Zanj še ni prišel čas opravljanja Njegovega poslanstva, in tudi zato, ker se je Bog Sam ponižno skril v mesu in ni opravil nobenega dela, dokler čas ni bil pravi. Pred krstom ni opravljal dela iz dveh razlogov: prvič, ker se Sveti Duh še ni uradno spustil Nanj, da bi deloval (kar pomeni, da Sveti Duh Jezusu še ni podelil moči in avtoritete, da bi opravljal tovrstno delo), in četudi bi vedel za Svojo identiteto, Jezus ne bi mogel opravljati dela, ki Ga je nameraval opravljati pozneje, in bi moral počakati do dneva krsta. To je bil Božji čas in nihče Mu ni mogel nasprotovati, niti Jezus Sam; Jezus Sam ni mogel prekiniti Svojega lastnega dela. Seveda je bila to Božja ponižnost in tudi postava Božjega dela; če ne bi deloval Božji Duh, nihče ne bi mogel opraviti Njegovega dela. Drugič, preden je bil krščen, je bil povsem vsakdanji in navaden človek, ki se ni razlikoval od drugih normalnih in običajnih ljudi; to je eden od vidikov, ki kaže, da utelešeni Bog ni bil nadnaraven. Utelešeni Bog ni nasprotoval ureditvam Božjega Duha; deloval je na redoljuben način in deloval je zelo normalno. Šele po krstu je Njegovo delo dobilo avtoriteto in moč. Kar pomeni, da čeprav je bil utelešeni Bog, ni opravljal nobenih nadnaravnih dejanj in odrasel je na enak način kot drugi normalni ljudje. Če bi Jezus že pred Svojim krstom vedel za Svojo identiteto, opravljal velika dela po vsej deželi in bi se razlikoval od normalnih ljudi ter Se kazal kot izjemnega, potem ne le, da Janez ne bi mogel opraviti svojega dela, pač pa tudi Bog ne bi mogel začeti naslednjega koraka v Svojem delu. To bi potemtakem potrdilo, da je bilo to, kar je storil Bog, narobe, človeku pa bi se zdelo, da Božji Duh in utelešeno Božje meso nista prišla iz istega vira. Jezusovo delo, ki je zapisano v Svetem pismu, je torej delo, ki je bilo opravljeno po tem, ko je bil krščen, je delo, ki je bilo opravljeno v obdobju treh let. Sveto pismo ne poroča o tem, kaj je delal preden je bil krščen, ker tega dela ni opravil pred Svojim krstom. Bil je le običajen človek in predstavljal je običajnega človeka; preden je Jezus začel opravljati Svoje poslanstvo, se ni razlikoval od drugih normalnih ljudi in drugi v Njem niso mogli videti nobene razlike. Šele ko je dopolnil 29 let, je Jezus spoznal, da je prišel dokončati fazo Božjega dela; prej tega ni vedel niti Sam, kajti delo, ki ga je opravil Bog, ni bilo nadnaravno. Ko se je pri dvanajstih letih udeležil srečanja v sinagogi, Ga je Marija iskala, On pa je izgovoril le en stavek, na enak način kot kateri koli otrok: »Mati! Ali ne veš, da moram voljo Svojega Očeta postaviti pred vse ostalo?« Ker je bil seveda spočet od Svetega Duha, ali ni moral biti Jezus na nek način poseben? Toda Njegova posebnost ni pomenila, da je bil nadnaraven, temveč le, da je Boga ljubil bolj kot kateri koli drug majhen otrok. Čeprav je bil po videzu človek, pa je bilo Njegovo bistvo še vedno posebno in drugačno od drugih. Vendar pa je šele po krstu resnično začutil, da v Njem deluje Sveti Duh, in da je On Bog Sam. Šele ko je dopolnil 33 let, je resnično spoznal, da je Sveti Duh prek Njega nameraval opraviti delo križanja. Pri 32 letih je spoznal nekaj notranjih resnic, kot je zapisano v evangeliju po Mateju: »Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: ›Ti si Kristus, Sin živega Boga‹« (Matej 16:16), in »Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen« (Matej 16:21). Vnaprej ni vedel, katero delo naj bi opravil, temveč le določen čas. Tega ob rojstvu ni v celoti vedel: Sveti Duh je v Njem deloval postopoma in to delo je imelo svoj potek. Če bi že na začetku vedel, da je Bog in Kristus ter utelešeni Sin človekov, da bo opravil delo križanja, zakaj torej ni deloval že prej? Zakaj je Jezus šele po tem, ko je Svojim učencem povedal za Svoje poslanstvo, občutil žalost in goreče molil za to? Zakaj Mu je Janez odprl pot in Ga krstil preden je razumel veliko stvari, ki jih ni razumel? Kar to dokazuje je, da je bilo to delo Boga, utelešenega v mesu, zato je za Njegovo razumevanje in uresničevanje ciljev obstajal proces, kajti bil je utelešeno Božje meso, čigar delo se je razlikovalo od tistega, ki ga je neposredno opravil Duh.

Vsak korak Božjega dela sledi enemu in istemu toku, zato v šest tisočletnem Božjem načrtu upravljanja, vsakemu koraku tesno sledi drugi, in sicer vse od stvarjenja sveta do danes. Če ne bi bilo nikogar, ki bi tlakoval pot, potem ne bi bilo nikogar, ki bi prišel za njim; ker pa obstajajo tisti, ki prihajajo za njim, obstajajo tudi tisti, ki tlakujejo pot. Tako se delo prenaša korak za korakom. En korak sledi drugemu in če ne bi bilo nekoga, ki bi odprl pot, dela ne bi bilo mogoče začeti in Bog ne bi imel sredstev za nadaljevanje Svojega dela. Noben korak ne nasprotuje drugemu in vsak korak sledi drugemu v zaporedju, tako da tvori tok: vse to dela isti Duh. Toda ne glede na to, ali nekdo odpira pot ali nadaljuje z delom drugega, to ne določa njegove identitete. Ali ni tako? Janez je odprl pot, Jezus pa nadaljeval njegovo delo, ali torej to dokazuje, da je Jezusova identiteta nižja od Janezove? Jehova je Svoje delo opravil pred Jezusom, ali torej lahko rečeš, da je Jehova večji od Jezusa? Ni pomembno, ali so tlakovali pot ali nadaljevali z delom drugih; tisto, kar je najpomembneje je bistvo njihovega dela in identiteta, ki ga predstavlja. Ali ni tako? Ker je Bog nameraval delovati med ljudmi, je moral povzdigniti tiste, ki so lahko tlakovali pot. Ko je Janez ravno pričel pridigati, je dejal: »Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« Tako je govoril od samega začetka, zakaj je lahko izrekel te besede? Glede na vrstni red, po katerem so bile te besede izrečene, je bil Janez tisti, ki je prvi govoril evangelij o nebeškem kraljestvu, Jezus pa je to storil za njim. Po človeških predstavah je bil Janez tisti, ki je odprl novo pot, zato je bil seveda Janez večji od Jezusa. Vendar pa Janez ni rekel, da je Kristus, in Bog o njem ni pričal kot o ljubljenem Božjem Sinu, temveč ga je zgolj uporabil, da je odprl pot in pripravil pot za Gospoda. Tlakoval je pot za Jezusa, vendar pa ni mogel delati v Jezusovem imenu. Celotno človekovo delo je ohranjal Sveti Duh.

V dobi Stare zaveze je bil Jehova tisti, ki je vodil pot, in Jehovovo delo je predstavljalo celotno dobo Stare zaveze in celotno delo, opravljeno v Izraelu. Mojzes je to delo na zemlji zgolj ohranjal, njegovo delo pa velja za sodelovanje, ki ga je zagotovil človek. Tedaj je bil Jehova tisti, ki je spregovoril in poklical Mojzesa ter ga postavil med izraelsko ljudstvo in mu naročil, naj ga vodi v pustinjo in naprej v Kanaan. To ni bilo delo samega Mojzesa, ampak delo, ki ga je osebno vodil Jehova, zato se Mojzes ne more imenovati Bog. Mojzes je prav tako zapisal postavo, toda to postavo je osebno odredil Jehova. Tudi Jezus je postavil zapovedi in odpravil postavo Stare zaveze ter določil zapovedi za novo dobo. Zakaj je Jezus Bog Sam? Ker obstaja razlika. V tistem času delo, ki ga je opravil Mojzes, ni predstavljalo dobe in ni odpiralo nove poti; vodil ga je Jehova in bil je zgolj nekdo, ki ga je uporabil Bog. Ko je prišel Jezus, je Janez opravil delovni korak tlakovanja poti, prav tako pa je pričel širiti evangelij o nebeškem kraljestvu (tega je pričel Sveti Duh). Ko je prišel Jezus, je neposredno opravljal Svoje delo, vendar pa je bila med Njegovim in Mojzesovim delom velika razlika. Tudi Izaija je izrekel veliko prerokb, toda zakaj ni bil Sam Bog? Jezus ni izrekel tako številnih prerokb, toda zakaj je bil Sam Bog? Nihče si ni upal reči, da je vse Jezusovo delo v tistem času izhajalo iz Svetega Duha, niti si ni nihče drznil reči, da je vse izviralo iz človekove volje ali da je bilo v celoti delo Boga Samega. Človek takšnih stvari ni mogel analizirati. Lahko rečemo, da je takšno delo opravil Izaija, prav tako pa izrekel takšne prerokbe, vse pa so prišle od Svetega Duha; niso prišle neposredno od Izaija samega, ampak so bile Jehovova razodetja. Jezus ni opravil veliko dela in ni izrekel mnogo besed, niti ni izrekel številnih prerokb. Njegovo pridiganje se človeku ni zdelo posebej vzvišeno, pa vendar je bil Bog Sam, kar je človeku nerazložljivo. Nihče nikoli ni veroval v Janeza, Izaijo ali Davida, niti jih ni nihče nikoli imenoval Bog, Bog David ali Bog Janez; nihče ni nikoli tako govoril in le Jezus je tisti, ki je bil imenovan Kristus. Ta opredelitev je narejena glede na Božje pričanje, delo, ki ga je opravil, in poslanstvo, ki ga je izvedel. Kar zadeva velike svetopisemske može – Abrahama, Davida, Jozueta, Izaijo, Janeza in Jezusa – lahko na podlagi dela, ki so ga opravljali, sam razbereš, kdo je Bog Sam in katere vrste ljudje so preroki in katere apostoli. Koga je uporabil Bog in kdo je bil Bog Sam se razlikuje in določa po bistvu ter po vrsti dela, ki so ga opravili. Če ne vidiš razlike, potem to dokazuje, da ne veš, kaj pomeni verovati v Boga. Jezus je Bog, ker je izrekel toliko besed in opravil toliko dela, še zlasti pa je pokazal številne čudeže. Podobno je tudi Janez opravil veliko dela in izrekel mnogo besed, prav tako pa tudi Mojzes; zakaj ju niso imenovali Bog? Adama je neposredno ustvaril Bog; zakaj se ni imenoval Bog, namesto da je bil imenovan le za bitje? Če ti nekdo reče: »Danes je Bog opravil toliko dela in izrekel toliko besed; On je Sam Bog. Ker je torej Mojzes izrekel toliko besed, mora biti tudi on Sam Bog!« V zameno bi ga moral vprašati: »Zakaj je Bog v tistem času pričal o Jezusu in ne o Janezu kot o Bogu Samem? Ali ni Janez prišel pred Jezusom? Kaj je bilo večje, Janezovo ali Jezusovo delo? Človeku se zdi Janezovo delo večje od Jezusovega, toda zakaj je Sveti Duh pričal o Jezusu in ne o Janezu?« Enako se dogaja tudi danes! Takrat, ko je Mojzes vodil izraelsko ljudstvo, mu je Jehova spregovoril iz oblakov. Mojzes ni govoril neposredno, temveč ga je neposredno vodil Jehova. To je bilo delo Izraela v Stari zavezi. V Mojzesu ni bilo niti Duha niti Božjega bitja. Tega dela ni mogel opraviti in zato je med delom, ki ga je opravil on, in delom, ki ga je opravil Jezus, velika razlika. Temu je tako, ker je bilo delo, ki sta ga opravila, drugačno! Ali nekoga uporablja Bog ali je prerok, apostol ali Bog Sam, je mogoče razbrati s pomočjo narave njegovega dela, in to bo odpravilo tvoje dvome. V Svetem pismu je zapisano, da lahko le Jagnje odpre sedem pečatov. Skozi stoletja je bilo med temi velikimi osebnostmi mnogo razlagalcev Svetega pisma, ali torej lahko rečeš, da so vsi Jagnje? Ali lahko rečeš, da vse njihove razlage prihajajo od Boga? So le razlagalci; nimajo identitete Jagnjeta. Kako bi lahko bili vredni odpreti sedem pečatov? Res je, da lahko »le Jagnje odpre sedem pečatov,« toda ne pride le zato, da bi odprl sedem pečatov; to delo ni potrebno, opravi se mimogrede. On je povsem jasen o Svojem delu; ali je potrebno, da se potroši veliko časa za razlago Svetega pisma? Ali je treba »Čas Jagnječje razlage Svetega pisma« dodati k šest tisoč let trajajočem delu? Prihaja, da bi opravil novo delo, vendar pa tudi nekaj razodeva o delu iz preteklih časov, da bi ljudje razumeli resnico o šest tisočih letih dela. Ni potrebe po razlagi preveč odlomkov iz Svetega pisma; današnje delo je tisto, ki je ključno in pomembno. Vedeti moraš, da Bog ne prihaja posebej zato, da bi prelomil sedem pečatov, temveč, da bi opravil odrešenjsko delo.

Veš le, da se bo Jezus spustil v zadnjih dneh, toda kako točno se bo spustil? Ali je lahko grešnik kot ste vi, ki je bil pravkar odkupljen in ni bil spremenjen ali izpopolnjen s strani Boga, po Božjem srcu? Ti, ti ki si še vedno v svojem starem jazu, res je, da te je Jezus rešil in da te zaradi Božjega odrešenja ne štejejo več za grešnika, vendar pa to še ne dokazuje, da nisi grešen in da nisi nečist. Kako si lahko svet, če nisi bil spremenjen? Znotraj te pesti nečistoča, sebičnost in zloba, vendar pa si še vedno želiš sestopiti z Jezusom – nisi te sreče! V svoji veri v Boga si namreč zgrešil korak: bil si le odkupljen, nisi pa bil spremenjen. Da bi bil po Božjem srcu, te mora Bog osebno spremeniti in očistiti; če boš le odkupljen, ne boš mogel doseči svetosti. Tako ne boš deležen dobrih Božjih blagoslovov, kajti zgrešil si korak v Božjem delu upravljanja človeka, ki predstavlja ključni korak spreminjanja in izpopolnjevanja. Ti, grešnik, ki je bil ravnokar odkupljen, zatorej nisi nezmožen neposrednega podedovanja Božje dediščine.

Kdo ve, kako daleč bi šli vi, evangeličani, pridigarji, razlagalci in t. i. veliki duhovni možje, če ne bi bilo začetka te nove faze dela! Brez začetka te nove faze dela, bi bilo to, o čemer govorite, zastarelo! Gre bodisi za vzpon na prestol ali pripravo statusa za zakraljevanje; bodisi za zanikanje sebe ali podrejanje svojega telesa; bodisi za potrpežljivost ali učenje iz vseh stvari; bodisi za ponižnost ali ljubezen. Ali ne gre za lajnanje iste stare melodije? Gre le za to, da isto stvar poimenujemo z drugim imenom! Bodisi s pokrivanjem glave in lomljenjem kruha, ali s polaganjem rok in molitvijo ter z zdravljenjem bolnih in izganjanjem demonov. Ali bi lahko bilo kakšno novo delo? Ali je mogoče pričakovati kakršen koli razvoj? Če boš še naprej vodil na tak način, boš slepo sledil doktrini ali vztrajal v navadi. Verjamete, da je vaše delo tako vzvišeno, toda ali ne veste, da so vse to ohranjevali in učili tisti »stari možje« iz starodavnih časov? Ali niso vse, kar govorite in delate, poslednje besede teh starih mož? Ali ni to tisto, kar so ti stari možje zapovedali, preden so umrli? Ali misliš, da vaša dejanja presegajo dejanja apostolov in prerokov preteklih generacij in celo presegajo vse stvari? Začetek te faze dela je končal vaše oboževanje dela Witness Leeja o tem, kako postati kralj in se povzpeti na prestol, prav tako pa je ustavil vašo aroganco in širokoustenje, tako da se ne morete vmešavati v to fazo dela. Brez te faze dela, bi se pogrezali še globlje, vse dokler ne bi postali nepopravljivi. Med vami je preveč starega! K sreči vas je današnje delo privedlo nazaj; sicer kdo ve, katero smer bi ubrali! Ker je Bog Bog, ki je vedno nov in nikoli star, zakaj ne iščeš novih stvari? Zakaj se venomer oklepaš starih stvari? Zato je danes poznavanje delovanja Svetega Duha nadvse pomembno!