Kako bi se moral posvetiti svojemu prihodnjemu poslanstvu?
Ali lahko izraziš naravo, ki jo izraža Bog v vsakem času, na konkreten način, z besedami, ki ustrezno podajajo pomen tistega časa? Ali si ti, ki doživljaš Božje delo v poslednjih dneh, sposoben podrobno opisati Božjo pravično naravo? Ali lahko jasno in natančno pričaš o Božji naravi? Kako boš prenesel tisto, kar si videl in doživel, tistim žalostnim, ubogim in pobožnim vernikom, ki so lačni in žejni pravičnosti in te čakajo, da jih kot pastir vodiš? Kakšni ljudje čakajo, da jih boš vodil? Si lahko predstavljaš? Ali se zavedaš bremena na svojih ramenih, svojega poslanstva in svoje odgovornosti? Kje je tvoj občutek zgodovinskega poslanstva? Kako boš kot gospodar ustrezno služil v naslednji dobi? Ali imaš močan smisel za gospodarjenje? Kako bi razložil gospodarja vseh stvari? Ali je res gospodar vseh živih bitij in vseh fizičnih stvari na svetu? Kakšne načrte imaš za potek naslednje faze dela? Koliko ljudi te čaka, da postaneš njihov pastir? Je tvoja naloga težka? Oni so ubogi, pomilovanja vredni, slepi in izgubljeni, jokajoči v temi – kje je pot? Kako hrepenijo po luči, kot utrinku, ki se nenadoma spusti in prežene sile teme, ki so toliko let zatirale človeka. Kdo lahko v celoti ve, kako zares tesnobno upajo in kako iz dneva v noč hrepenijo po tem? Tudi na dan, ko svetloba blisne mimo, ti globoko trpeči ljudje ostajajo zaprti v temni ječi brez upanja na izpustitev; kdaj ne bodo več jokali? Grozna je nesreča teh krhkih duhov, ki jim nikoli ni bilo dano počivati, in dolgo so bili pridržani v tem stanju z neusmiljenimi vezmi in zamrznjeno zgodovino. In kdo je slišal zvok njihovega joka? Kdo si je ogledal njihovo bedno stanje? Si že kdaj pomislil, kako žalostno in tesnobno je Božje srce? Kako lahko On prenese gledati nedolžno človeštvo, ki ga je Sam ustvaril z Lastnimi rokami, trpeti takšne muke? Človeška bitja so navsezadnje le žrtve, ki so bile zastrupljene. In čeprav je človek preživel do današnjega dne, kdo bi lahko vedel, da je zlobnež že dolgo nazaj zastrupil človeštvo? Si pozabil, da si ena od žrtev? Ali se ne želiš truditi – iz ljubezni do Boga – da bi rešil te preživele? Ali nisi pripravljen posvetiti vse svoje energije temu, da bi vračal Bogu, ki ljubi človeštvo kot Svoje lastno meso in kri? Kako bi potem na koncu ti razložil, da te je Bog uporabil, da živiš svoje izjemno življenje? Ali resnično imaš odločnost in samozavest, da živiš smiselno življenje pobožne osebe, ki služi Bogu?
