Notranja resnica o delu osvajanja (4)

Kaj pomeni biti izpopolnjen? Kaj pomeni biti osvojen? Katera merila morajo biti izpolnjena, da bodo ljudje osvojeni? In katera merila morajo biti izpolnjena, da bodo izpopolnjeni? Osvojitev in izpopolnitev sta namenjeni temu, da bi človek postal popoln, da bi mu bila povrnjena njegova prvotna podoba in da bi bil osvobojen svoje pokvarjene satanske narave in vpliva satana. To osvajanje pride zgodaj v procesu dela na človeku; pravzaprav je to prvi korak dela. Izpopolnjevanje je drugi korak in obenem zaključno delo. Vsako človeško bitje mora doživeti proces osvajanja. Sicer ljudje ne bi imeli nobenega načina za spoznanje Boga, niti se ne bi zavedali obstoja Boga, kar pomeni, da bi bilo zanje nemogoče priznavati Boga. In če človek ne priznava Boga, zanj tudi ni mogoče, da bi ga Bog izpopolnil, saj ne izpolnjuješ pogojev za to izpopolnitev. Če niti ne priznavaš Boga, kako Ga potem lahko poznaš? Kako Mu lahko slediš? Prav tako ti ne boš mogel pričevati Njemu, še manj pa boš imel vere, s katero bi Ga zadovoljil. Torej, za vsakogar, ki želi biti izpopolnjen, mora biti prvi korak to, da je podvržen delu osvajanja. To je prvi pogoj. Vendar pa sta tako osvajanje kot tudi izpopolnjevanje namenjena delu na ljudeh in njihovemu spreminjanju, vse pa je del upravljanja človeka. Oba koraka sta potrebna, da se nekoga zaokroži v celoto, in nobenega ni mogoče zanemariti. Res je, da se »biti osvojen« ne sliši ravno prijetno, vendar pa je proces osvajanja nekoga v resnici proces njegovega spreminjanja. Ko boš enkrat osvojen, tvoja pokvarjena narava morda ne bo popolnoma izkoreninjena, vendar pa jo boš poznal. Prek dela osvajanja boš spoznal svojo pritlehno človeškost in veliko svoje lastne nepokornosti. Čeprav teh stvari ne boš mogel zavreči ali spremeniti v kratkem obdobju dela osvajanja, jih boš spoznal, to pa bo položilo temelje za tvojo popolnost. Osvajanje in izpopolnjevanje se tako izvajata z namenom spreminjanja ljudi, da se jih očisti njihovih pokvarjenih satanskih narav, da se lahko v celoti predajo Bogu. Biti osvojen je le prvi korak pri spreminjanju narave ljudi ter prvi korak k temu, da se ljudje v celoti predajo Bogu, in je nižji od koraka izpopolnitve. Življenjska narava osvojene osebe se bistveno manj spremeni kot narava izpopolnjene osebe. Biti osvojen in izpopolnjen sta si med seboj konceptualno različna pojma, saj sta različni fazi dela in ljudi presojata po različnih merilih; osvojitev presoja ljudi po nižjih standardih, medtem ko jih izpopolnjenost presoja po višjih. Izpopolnjeni so pravični ljudje, torej ljudje, ki so posvečeni; so kristalizacija dela upravljanja človeštva oziroma njegovi končni izdelki. Čeprav niso popolni ljudje, so to ljudje, ki si prizadevajo živeti smiselno življenje. Medtem pa osvojeni priznavajo Božjo prisotnost le z besedami; priznavajo, da se je Bog utelesil, da se je Beseda pojavila v mesu in da je Bog prišel na zemljo, da opravi delo sodbe in kaznovanja. Prav tako priznavajo, da so Božja sodba in kaznovanje ter Njegovi udarci in prečiščevanje koristni za človeka. Šele nedavno so začeli prevzemati nekoliko človeško podobo. Imajo sicer nekaj vpogleda v življenje, vendar jim je še vedno nejasno. Z drugimi besedami, šele začenjajo posedovati človečnost. Takšni so učinki osvajanja. Ko ljudje stopijo na pot k popolnosti, so njihove stare narave sposobne sprememb. Nadalje, rast njihovih življenj se nadaljuje in postopoma vstopajo vse globlje v resnico. Lahko sovražijo svet in vse tiste, ki ne sledijo resnici. Še zlasti sovražijo sami sebe, in še več: sebe jasno poznajo. Pripravljeni so živeti v skladu z resnico in si za cilj zastavijo sledenje resnici. Nočejo živeti znotraj misli, ki jih ustvarjajo njihovi lastni možgani, in čutijo gnus do človekove samopravičnosti, nadutosti in samovšečnosti. Govorijo z močnim občutkom za primernost, ravnajo razsodno in modro ter so zvesti in poslušni Bogu. Če izkusijo primer kaznovanja in sodbe, pa ne le, da ne postanejo pasivni ali šibki, ampak so hvaležni za to Božje kaznovanje in sodbo. Verjamejo, da ne morejo biti brez Božje kazni in sodbe ter da jih to varuje. Ne sledijo veri miru in veselja ter iskanja kruha za zadovoljitev lakote. Prav tako ne iščejo minljivih telesnih užitkov. To se zgodi pri tistih, ki so izpopolnjeni. Potem ko so ljudje osvojeni, priznavajo, da obstaja Bog, vendar se to priznavanje v njih kaže na omejeno število načinov. Kaj dejansko pomeni Beseda, ki se je pojavila v mesu? Kaj pomeni utelešenje? Kaj je storil utelešeni Bog? Kakšen je cilj in pomen Njegovega dela? Kaj si pridobil, potem ko si izkusil toliko Njegovega dela in Njegovih dejanj v mesu? Šele ko boš razumel vse te stvari, boš nekdo, ki je osvojen. Če samo rečeš, da priznavaš obstoj Boga, hkrati pa ne opustiš tistega, kar bi moral opustiti, in se ne odrečeš telesnih užitkov, ki bi se jih moral odreči, ampak še naprej tako kot vselej hrepeniš po telesnih ugodjih, in če ne moreš opustiti predsodkov proti bratom in sestram ter ne plačaš nobene cene pri izvajanju mnogih preprostih udejstvovanj, potem to dokazuje, da še nisi bil osvojen. Četudi razumeš veliko stvari, bo v tem primeru vse zaman. Osvojeni so ljudje, ki so dosegli nekaj začetnih sprememb in začetni vstop. Doživljanje Božje sodbe in kazni ljudem daje začetno poznavanje Boga in začetno razumevanje resnice. Morda ne morete v celoti vstopiti v resničnost globljih in podrobnejših resnic, vendar pa lahko v svojem dejanskem življenju uresničujete mnoge osnovne resnice, kot so tiste, ki se nanašajo na vaše telesne užitke ali vaš osebni status. Vse to je učinek, dosežen pri ljudeh med procesom osvajanja. Pri osvojenih je mogoče opaziti tudi spremembe njihove narave; na primer, kako se oblačijo in predstavljajo ter kako živijo – vse to se lahko spremeni. Njihov pogled na vero v Boga se spremeni, cilji njihovega stremljenja so jasni, njihove ambicije pa višje. Med delom osvajanja se pojavijo tudi ustrezne spremembe v njihovi življenjski naravi. Spremembe so, vendar so plitve, uvodne in bistveno manj vredne kot spremembe v naravah in ciljih stremljenja tistih, ki so bili izpopolnjeni. Če se narava osebe med osvajanjem sploh ne spremeni in oseba ne pridobi nobene resnice, potem je ta oseba smet in popolnoma neuporabna! Ljudje, ki niso bili osvojeni, ne morejo biti izpopolnjeni! Če ljudje želijo biti le osvojeni, potem ne morejo biti v celoti izpopolnjeni, četudi njihove narave med delom osvajanja izražajo določene ustrezne spremembe. Izgubili bodo tudi začetne resnice, ki so jih pridobili. Obstaja ogromna razlika med spremembo narave pri tistih, ki so osvojeni, in tistih, ki so izpopolnjeni. Vendar pa biti osvojen predstavlja prvi korak spremembe; je namreč njen temelj. Pomanjkanje te začetne spremembe je dokaz, da oseba sploh ne pozna Boga, saj to poznavanje izhaja iz sodbe, ki pa je ena pomembnejših sestavin dela osvajanja. Tako morajo vsi, ki so izpopolnjeni, najprej biti osvojeni; brez tega ni načina, da bi bili lahko bili izpopolnjeni.

Ti praviš, da priznavaš utelešenega Boga in da priznavaš pojavitev Besede v mesu, vendar pa delaš določene stvari za Njegovim hrbtom, stvari, ki so v nasprotju s tem, kar od tebe zahteva, in v svojem srcu nimaš strahu pred Njim. Ali je to priznavanje Boga? Priznavaš sicer, kar On pravi, vendar ne izvajaš tega, česar si sposoben, niti ne slediš Njegovi poti. Ali je to priznavanje Boga? In čeprav Ga priznavaš, je tvoj odnos do Njega vedno zgolj previden, nikoli spoštljiv. Če si videl in priznal Njegovo delo ter veš, da je On Bog, vendar si še vedno mlačen in popolnoma nespremenjen, potem si takšna oseba, ki še ni bila osvojena. Tisti, ki so bili osvojeni, morajo storiti vse, kar lahko, in čeprav niso sposobni vstopiti v višje resnice in so jim te resnice morda nedosegljive, so takšni ljudje v svojih srcih voljni to doseči. Ker obstajajo omejitve tega, kar lahko sprejmejo, obstajajo tudi meje in omejitve tistega, kar so zmožni izvajati v praksi. Morajo pa narediti vsaj vse tisto, kar zmorejo, in če ti lahko to dosežeš, je to učinek, ki je bil dosežen zaradi dela osvajanja. Denimo, da rečeš: »Če lahko izreče toliko besed, ki jih človek ne more, kdo je potem Bog, če ne On?« Takšno razmišljanje ne pomeni, da priznavaš Boga. Če priznavaš Boga, moraš to dokazati skozi konkretna dejanja. Če vodiš cerkev, vendar v dejanjih nisi pravičen, če hlepiš po denarju in bogastvu in cerkvena sredstva vedno pospraviš v svoj žep, ali je to priznavanje obstoja Boga? Bog je vsemogočen in vreden spoštovanja. Kako te ne bi bilo strah, če bi resnično priznaval obstoj Boga? Ali resnično priznavaš Njegov obstoj, če si sposoben takšnih zavržnih dejanj? Ali je Bog tisto, v kar verjameš? Ti verjameš v nejasnega Boga, zato se ne bojiš! Tisti, ki resnično priznavajo in poznajo Boga, se Ga vsi bojijo in se bojijo storiti karkoli, s čimer bi nasprotovali Njemu ali lastni vesti; še posebej se bojijo storiti karkoli, za kar vedo, da je v nasprotju z Božjo voljo. Samo to lahko štejemo za priznanje obstoja Boga. Kaj bi moral storiti, ko ti tvoji starši skušajo preprečiti vero v Boga? Kako bi morala ljubiti Boga, če je tvoj neverujoči mož dober do tebe? In kako naj ljubiš Boga, ko te tvoji bratje in sestre sovražijo? Če Ga priznavaš, potem se boš v teh zadevah obnašal primerno in živel resničnost. Če ne sprejmeš konkretnih ukrepov, ampak samo rečeš, da priznavaš obstoj Boga, si le govorec! Praviš, da verjameš Vanj in Ga priznavaš, ampak na kakšen način Ga priznavaš? Na kakšen način verjameš Vanj? Se Ga bojiš? Ga spoštuješ? Ali Ga globoko v sebi ljubiš? Ko si v stiski in nimaš nikogar, na kogar bi se naslonil, občutiš ljubeznivost Boga, vendar kasneje vse to pozabiš. To ni ljubezen do Boga in tudi ni verovanje v Boga! Kaj navsezadnje želi Bog, da bi človek dosegel? Vsa stanja, ki sem jih omenil, kot so občutek velike navdušenosti nad lastno pomembnostjo, občutek, da se hitro naučiš in dojameš nove stvari, nadzorovanje drugih, gledanje zviška na druge, sojenje ljudi po njihovem videzu, zlorabljanje preprostih ljudi, poželenje po cerkvenem denarju in tako naprej – šele ko bodo vsa ta pokvarjena satanska nagnjenja iz tebe delno odstranjena, bo tvoja osvojitev postala očitne.

Delo osvajanja, ki se opravi na vas ljudeh, ima globok pomen: z enega vidika je namen tega dela, da izpopolni skupino ljudi; da jih torej izpopolni, da postanejo skupina premagovalcev – kot prva skupina ljudi, ki so izpopolnjeni; prvi sadovi. Z drugega vidika pa je njegov namen, da lahko ustvarjena bitja uživajo Božjo ljubezen, prejemajo Božje polno in največje odrešenje; da lahko človek uživa ne samo usmiljenje in ljubečo dobrotljivost, ampak – kar je še pomembnejše – kaznovanje in sodbo. Od stvarjenja sveta do danes je vse, kar je Bog naredil med Svojim delom, ljubezen brez kakršne koli sovražnosti do človeka. Tudi kaznovanje in sodba, ki si ju doživel, sta ljubezen – pristnejša in resničnejša ljubezen, ki ljudi vodi na pravo pot človeškega življenja. Spet s tretjega vidika pa gre za pričevanje pred satanom. Še z enega vidika pa gre za polaganje temeljev za širjenje prihodnjega evangelijskega dela. Vse delo, ki ga je On opravil, je namenjeno vodenju ljudi na pravo pot človeškega življenja, da bi lahko živeli kot normalni ljudje, saj ljudje ne vedo, kako živeti. Brez te usmeritve boš živel le prazno življenje; tvoje življenje bo brez vrednosti ali pomena in ne boš sposoben biti normalna oseba. To je najgloblji pomen osvajanja človeka. Vsi ste potomci Moaba; ko se na vas opravi delo osvajanja, je to veliko odrešenje. Vsi vi živite v deželi greha in razuzdanosti, in vsi ste razuzdani in grešni. Danes vam ni dana le možnost gledati Boga, ampak – kar je še pomembnejše – ste prejeli kazen in sodbo, prejeli ste resnično globoko odrešenje, kar pomeni, da ste prejeli največjo Božjo ljubezen. Bog je do vas resnično ljubeč v vsem, kar počne. Nima nobenih zlobnih namer. Sodi vas zaradi vaših grehov, da se boste zazrli sami vase in prejeli to ogromno odrešenje. Vse to je storjeno z namenom, da bi človek postal popoln. Od začetka do konca je Bog počel vse, kar je v Njegovi moči, da bi rešil človeka, in nima nikakršne želje, da bi popolnoma uničil človeka, ki ga je ustvaril s svojimi Lastnimi rokami. Danes je prišel med vas, da opravi sovje delo – ali to ni še večje odrešenje? Če bi vas sovražil, ali bi še vedno opravljal tako veliko delo z namenom, da vas osebno vodi? Zakaj naj bi On tako trpel? Bog vas ne sovraži in nima nobenih slabih namenov do vas. Vedeti morate, da je Božja ljubezen najresničnejša ljubezen. Le zaradi človeške neposlušnosti mora On reševati ljudi skozi sodbo; brez tega bi bila njihova rešitev nemogoča. Ker ne znate živeti in se niti ne zavedate tega, kako naj bi živeti, in ker živite v tej razuzdani in grešni deželi ter ste sami razuzdani in umazani vragi, On ne more prenesti, da bi vam dovoli postati še bolj pokvarjeni, ne more prenesti, da bi vas gledal živeti v tej umazani deželi, kot to počnete zdaj, poteptane od satana, kakor se mu zahoče, in ne more prenesti, da bi vam dopustil pasti v Had. On želi le pridobiti to skupino ljudi in vas temeljito rešiti. To je glavni namen izvajanja dela vašega osvajanja – namenjeno je zgolj rešitvi. Če ne moreš doumeti, da je vse, kar se dogaja s teboj, ljubezen in rešitev, če misliš, da je to le metoda ali način za mučenje človeka in nekaj, čemur ne gre zaupati, potem se lahko tudi vrneš nazaj v svoj svet ter trpiš bolečino in tegobe! Če si pripravljen biti v tem toku ter uživati to sodbo in to neizmerno odrešitev, uživati vse te blagoslove, ki jih ni mogoče najti nikjer v človeškem svetu, in uživati v tej ljubezni, potem bodi dober: ostani v tem toku, da sprejmeš delo osvajanja, da boš lahko postal popoln. Danes morda trpiš nekaj bolečine in preizkušnje zaradi Božje sodbe, vendar pa ima prenašanje te bolečine svojo vrednost in pomen. Čeprav so ljudje prečiščeni in neusmiljeno izpostavljeni zaradi Božje kazni in sodbe – njun namen je kaznovati jih za njihove grehe, kaznovati njihovo meso – pa nič od tega dela pa ni namenjeno obsodbi njihovega mesa na uničenje. Vsa stroga razkritja v besedi so namenjena temu, da te usmerijo na pravo pot. Vi ste osebno doživeli toliko tega dela in očitno vas ni zapeljalo na zlobno pot! Vse to je zato, da bi lahko živel normalno človeško življenje, in vse to je dosegljivo prek tvoje normalne človeškosti. Vsak korak Božjega dela temelji na tvojih potrebah, glede na tvoje šibkosti in tvoj dejanski položaj, in ni ti naloženo nobeno neznosno breme. To ti danes ni jasno in občutek imaš, da sem s tabo strog, in vedno si prepričan, da te vsak dan kaznujem, sodim in grajam zato, ker te sovražim. A čeprav trpiš kaznovanje in sodbo, je to v resnici ljubezen do tebe in obenem največja zaščita. Če ne moreš doumeti globljega pomena tega dela, bo zate nemogoče nadaljevati to izkušnjo. Ta odrešitev naj bi ti prinesla tolažbo. Ne upiraj se temu, da prideš k pameti. Če si prišel tako daleč, bi ti morala biti jasna pomembnost dela osvajanja in ne bi smel več imeti o tem takih ali drugačnih mnenj.