Notranja resnica o delu osvajanja (1)

Človeštvo, ki ga je satan tako globoko pokvaril, ne ve, da obstaja Bog, in je prenehalo častiti Boga. Na začetku, ko sta bila ustvarjena Adam in Eva, sta bila slava in pričevanje Jehove vseskozi prisotna. Vendar pa je človek po pohujšanju izgubil slavo in pričevanje, saj se je vsakdo uprl Bogu in Ga popolnoma prenehal spoštovati. Namen današnjega dela osvajanja je povrniti celotno pričevanje in vso slavo ter doseči, da bodo vsi ljudje častili Boga, tako da bo obstajalo pričevanje med ustvarjenimi – to je tisto delo, ki mora biti opravljeno na tej stopnji. Kako točno bo človeštvo osvojeno? Z delom, ki ga predstavljajo besede, izgovorjene na tej stopnji, da bo človek popolnoma prepričan; z razodetjem, sodbo, kaznijo in neusmiljenim prekletstvom, da bo v celoti prepričan; z razkrivanjem človekovega uporništva in s sodbo njegovega odpora, da spozna nepravičnost in umazanijo človeštva, s čimer se te stvari uporabijo kot nasprotje Božji pravični značajnosti. Predvsem skozi te besede bo človek osvojen in popolnoma prepričan. Besede so sredstvo za končno osvojitev človeštva, in vsi, ki sprejmejo Božjo osvojitev, morajo sprejeti udarce in sodbo Njegovih besed. Danes je proces govorjenja točno ta proces osvajanja. In kako naj ljudje sodelujejo? Z vedenjem, kako zaužiti in piti te besede, ter z doseganjem njihovega razumevanja. Kar zadeva sam način osvajanja ljudi, pa to ni nekaj, kar bi lahko storili sami. Vse, kar lahko storiš, je to, da skozi zaužitje in pitje teh besed spoznaš svojo pokvarjenost in umazanost, svojo upornost in nepravičnost ter padeš na kolena pred Bogom. Če Božjo voljo po tem, ko jo dojameš, zmoreš udejanjiti, in če imaš vizije ter si se sposoben popolnoma podrediti tem besedam, ne da bi kakor koli po svoje izbiral, to pomeni, da si bil osvojen – in to bo rezultat teh besed. Zakaj je človeštvo izgubilo pričevanje? Ker nihče nima vere v Boga; ker v srcih ljudi ni prostora za Boga. Osvojitev človeštva pomeni obnovo vere človeštva. Ljudje vedno hočejo brezglavo hiteti v vsakdanji svet, gojijo preveč upov, hočejo preveč v svoji prihodnosti in imajo premnogo pretiranih zahtev. Oni vedno razmišljajo o telesnem in načrtujejo v povezavi s telesnim ter jih ne zanima iskanje poti vere v Boga. Njihova srca je ukradel satan, izgubili so spoštovanje do Boga in obsedeni so s satanom. Vendar pa je človeka ustvaril Bog. Tako je človek izgubil pričevanje, kar pomeni, da je izgubil slavo Boga. Namen osvajanja človeštva je povrniti slavo človekovega spoštovanja do Boga. Lahko bi rekli tako: Obstaja veliko ljudi, ki ne zasledujejo življenja; in čeprav obstajajo nekateri, ki zasledujejo življenje, jih je le peščica. Ljudje so prezaposleni s svojo prihodnostjo in ne posvečajo nikakršne pozornosti življenju. Nekateri se upirajo Bogu, Mu sodijo za Njegovim hrbtom in ne udejanjajo resnice. Ti ljudje so za zdaj prezrti; zaenkrat se tem uporniškim sinovom ne zgodi nič, toda v prihodnosti boš živel v temi, jokal in škrtal z zobmi. Ne čutiš dragocenosti luči, ko v njej živiš, a spoznal boš to dragocenost, ko boš živel v temni noči, in takrat ti bo žal. Trenutno se počutiš dobro, vendar bo prišel dan, ko ti bo žal. Ko bo napočil ta dan in se spusti tema ter luči ne bo več, bo prepozno za obžalovanje. Ker še vedno ne razumeš dela, ki poteka danes, ne ceniš časa, ki ga imaš zdaj. Ko se enkrat začne delo celotnega vesolja, torej ko se bo uresničilo vse, kar danes govorim, se bodo mnogi ljudje držali za glavo in jokali solze obupa. In ali pri tem ne bodo padli v temo z jokom in škrtanjem zob? Vsi, ki resnično zasledujejo življenje in so izpopolnjeni, so lahko koristni, medtem ko bodo vsi uporniški sinovi, ki ne morejo biti koristni, padli v temo. Ne bodo deležni dela Svetega Duha in ničesar ne bodo mogli osmisliti. Zato bodo prežeti z jokom,, ko bodo pahnjeni v kazen. Če si v tej fazi dela dobro opremljen in si v svojem življenju zrasel, si primeren za uporabo. Če nisi dobro opremljen, ne boš primeren za uporabo, tudi če boš poklican za naslednjo fazo dela – takrat ne boš imel druge priložnosti, tudi če se boš želel opremiti. Bog bo nekoč odšel; kam bi lahko šel, da bi našel takšno priložnost, kot jo imaš pred seboj zdaj? Kam bi lahko šel, da boš deležen vaje, ki jo osebno zagotavlja Bog? Takrat Bog ne bo osebno govoril ali dajal Svojega glasu; vse, kar boš lahko storil, bo to, da boš prebral stvari, ki se govorijo danes – kako bi lahko takrat zlahka prišel do razumevanja? Kako bi lahko bilo življenje v prihodnosti boljše kot danes? Ali ne boš v tistem trenutku trpel žive smrti, ko boš jokal in škrtal z zobmi? Trenutno si prejemnik blagoslovov, vendar ne veš, kako bi v njih užival; živiš v blaženosti, a se tega ne zavedaš. To dokazuje, da si obsojen na trpljenje! Danes mi nekateri ljudje nasprotujejo, nekateri se upirajo, nekateri počnejo to ali ono, jaz pa to preprosto ignoriram – vendar ne mislite, da se ne zavedam, kaj počnete. Ali ne razumem vašega bistva? Zakaj bi se vedno prepirali z Menoj? Ali ne verjameš v Boga, da bi zasledoval življenje in blagoslove za svoje lastno dobro? Ali ni to, da imaš vero, za tvojo lastno korist? V tem trenutku izvajam delo osvajanja samo z govorom, in ko se to delo osvajanja zaključi, bo tvoj konec očiten. Ali ti moram izrecno povedati?

Namen današnjega dela osvajanja je, da postane očitno, kakšen bo konec človeka. Zakaj se reče, da današnja kazen in sodba predstavljata sodbo pred velikim belim prestolom poslednjih dni? Ali tega ne vidiš? Zakaj je delo osvajanja zadnja stopnja? Ali ne ravno zato, da se razkrije, kakšen konec bo doletel vsako vrsto človeka? Ali ne zato, da se med delom osvajanja kazni in sodbe vsakomur dovoli, da pokaže svoje prave barve in je potem glede na to razvrščen? Namesto da rečemo, da gre za osvajanje človeštva, je morda bolje reči, da je to prikaz, kakšen konec bo dočakala vsaka vrsta človeka. Gre za sodbo grehov ljudi in nato razkrivanje različnih vrst ljudi, s čimer se odloči, ali so zli ali pravični. Po delu osvajanja sledi delo nagrajevanja dobrega in kaznovanja zlega. Ljudje, ki v popolnosti ubogajo, kar pomeni, da bodo v celoti osvojeni, bodo postavljeni na naslednjo stopnjo širjenja Božjega dela po celotnem vesolju; neosvojeni pa bodo postavljeni v temo in doletela jih bo katastrofa. Tako bo človek razvrščen glede na vrsto; hudobneži bodo združeni z zlom in za vselej bodo ostali brez sončne svetlobe, pravični pa bodo združeni z dobrim, da prejmejo svetlobo in večno žive v njej. Bliža se konec vsega; človekov konec je bil jasno prikazan pred njegovimi očmi, vse stvari pa bodo razvrščene glede na svojo vrsto. Kako torej lahko ljudje ubežijo tesnobi, ki izhaja iz razvrščanja vseh bitij glede na njihovo vrsto? Konec, ki čaka vsako vrsto osebe, se razkrije, ko se približuje konec vseh stvari, in to se zgodi med delom osvajanja celotnega vesolja (vključno z vsem delom osvajanja, ki se začne s trenutnim). Razodetje konca celotnega človeštva se zgodi pred Božjim sodiščem, med izvajanjem kaznovanja in med delom osvajanja v poslednjih dneh. Razvrščanje ljudi po njihovi vrsti jih ne vrača v njihove prvotne razrede, saj je v času stvarjenja človeka obstajala samo ena vrsta človeka, z delitvijo edino na moškega in žensko. Ni bilo mnogo različnih vrst ljudi. Šele po nekaj tisoč letih pohujšanja so se pojavili različni razredi ljudi, nekateri pod oblastjo umazanih hudičev, drugi pod oblastjo zlobnih hudičev, nekateri, tisti namreč, ki sledijo poti življenja, pa pod oblastjo Vsemogočnega. Samo na ta način se med ljudmi postopoma oblikujejo razredi in samo tako se ljudje znotraj velike družine človeštva ločijo na razrede. Tako imajo ljudje različne »očete«; ne drži, da je vsakdo popolnoma pod oblastjo Vsemogočnega, saj je človek preveč uporen. Pravična sodba razkriva pravo naravo vsake vrste osebe in nič ne ostane skrito. V svetlobi vsakdo pokaže svoj pravi obraz. V tem trenutku človek ni več takšen, kot je bil prvotno; prvotna podoba njegovih prednikov je že davno izginila, saj je že nešteto potomcev Adama in Eve ujel satan, da nikoli več ne bodo poznali nebesnega sonca, in ker so bili ljudje napolnjeni z vsemi vrstami satanovega strupa. Tako imajo ljudje svoje ustrezne končne cilje. Na podlagi njihovih različnih strupov so nadalje razvrščeni po vrstah, kar pomeni, da so razvrščeni glede na to, v kolikšni meri so danes osvojeni. Človekov konec ni nekaj, kar je bilo vnaprej določeno že od stvarjenja sveta. Na začetku je namreč obstajal samo en razred, ki se je skupaj imenoval »človeštvo«, in človek sprva ni bil pokvarjen s strani satana, vsi ljudje pa so živeli v Božji luči in ni jih doletela nikakršna tema. Po tem, ko je bil človek pokvarjen s strani satana, so se po vsem svetu razširili vsi tipi in vrste ljudi – vsi tipi in vrste ljudi, ki so izhajali iz družine, ki se je skupno imenovala »človeštvo« in je bila sestavljena iz moških in žensk. Vse so njihovi predniki vodili tako, da so se oddaljevali od svojih najstarejših prednikov – človeštva, ki je bilo sestavljeno iz moškega in ženske (torej na začetku Adama in Eve, njihovih najstarejših prednikov). Takrat so bili Izraelci edino ljudstvo, katerih življenja na zemlji je vodil Jehova. Različni tipi ljudi, ki so izvirali iz celotnega Izraela (torej iz prvotnega družinskega klana), so nato izgubili vodstvo Jehove. Ti zgodnji ljudje, popolnoma nepoučeni o zadevah človeškega sveta, so se skupaj s svojimi predniki odpravili na ozemlja, ki so jih zavzeli, kar se je nadaljevalo do današnjega dne. Tako še naprej ostajajo nepoučeni o tem, kako so se oddaljili od Jehove in kako so jih vse do današnjega dne kvarili umazani hudiči in zli duhovi vseh vrst. Tisti, ki so bili do sedaj globoko pokvarjeni in zastrupljeni – tisti, ki jih ni več mogoče rešiti – bodo prisiljeni iti s svojimi predniki, umazanimi hudiči, ki so jih pokvarili. Tisti, ki se jih še da rešiti, bodo odšli na ustrezen končni cilj človeštva, kar pomeni na konec, ki je rezerviran za rešene in osvojene. Vse bo storjeno, da se reši tiste, ki se jih rešiti da – toda za ljudi, ki so neobčutljivi in neozdravljivi, bo edina izbira to, da sledijo svojim prednikom v brezno kazni brez dna. Ne misli, da je bil tvoj konec vnaprej določen že na začetku in je bil šele zdaj razkrit. Če razmišljaš na ta način, potem si nemara pozabil, da med prvotnim ustvarjanjem človeštva ni bil ustvarjen noben ločen satanski razred? Si pozabil, da je bilo ustvarjeno eno samo človeštvo, sestavljeno iz Adama in Eve (kar pomeni, da sta bila ustvarjena samo moški in ženska)? Če bi bil ti že od začetka potomec satana, ne bi to pomenilo, da je Jehova pri ustvarjanju človeka v Svoje stvarstvo vključil tudi satansko skupino? Ali bi lahko bil storil kaj takega? Človeka je ustvaril zavoljo Svojega pričevanja; človeka je ustvaril zavoljo Svoje slave. Zakaj bi Bog namenoma ustvaril razred satanskega potomstva, ki bi se Mu namenoma upiral? Kako bi lahko bil Jehova storil kaj takega? Če bi to storil, kdo bi potem rekel, da je pravičen Bog? Ko zdaj rečem, da se bodo nekateri izmed vas na koncu pridružili satanu, to ne pomeni, da si bil že od začetka s satanom; pomeni, da si tako globoko potonil, da ti ni uspelo pridobiti odrešenja, čeprav te je Bog skušal rešiti. Ne gre drugače, kot da te razvrstim k satanu. Temu je tako le zato, ker si onkraj odrešenja, in ne zato, ker bi bil Bog nepravičen do tebe in bi namenoma določil tvojo usodo kot utelešenje satana, nato pa te razvrstil k satanu in namenoma želel, da trpiš. To ni notranja resnica dela osvajanja. Če to verjameš, potem je tvoje razumevanje zelo enostransko! Zadnja stopnja osvajanja je namenjena reševanju ljudi in tudi razkrivanju njihovih končnih usod. Gre za razodetje človekove izrojenosti skozi sodbo in s tem povezano spodbudo k njihovi pokoritvi, vstajenju in zasledovanju življenja in prave poti človeškega življenja. Namen je prebuditi srca otopelih in neodzivnih ljudi ter skozi sodbo pokazati njihovo notranjo upornost. Če se ljudje še vedno ne zmorejo kesati, še vedno ne zmorejo slediti pravi poti človeškega življenja in se ne zmorejo znebiti teh pokvarjenosti, potem so onkraj odrešitve in jih bo požrl satan. Takšen je pomen Božje osvojitve: rešiti ljudi in obenem pokazati njihovo končno usodo. Dobra ali slaba končna usoda – delo osvajanja razkrije vse. Kdo bo rešen ali preklet – vse se razkrije med delom osvajanja.

Poslednji dnevi so tisti, ko bodo vse stvari skozi osvajanje razvrščene glede na vrsto. Osvojitev je delo poslednjih dni; z drugimi besedami, sodba grehov vsakega posameznika je delo poslednjih dni. Kako bi sicer bilo mogoče razvrstiti ljudi? Delo razvrščanja, ki poteka med vami, je začetek takega dela v celotnem vesolju. Po tem bodo tudi tisti iz vseh dežel in vseh ljudstev podvrženi delu osvajanja. To pomeni, da bo vsaka oseba v stvarstvu razvrščena glede na svojo vrsto in se predala Božjemu sodišču, da ji bo sojeno. Nobena oseba ali stvar ne more ubežati temu kaznovanju in sodbi, nobena oseba ali stvar tudi ne bo ostala nerazvrščena glede na vrsto; vsaka oseba bo razvrščena, saj se bliža konec vseh stvari in dosežen je zaključek celotnih nebes in zemlje. Kako bi lahko človek ubežal poslednjim dnem človeškega obstoja? In koliko časa se bodo vaša dejanja nepokorščine še lahko nadaljevala? Ali ne vidite, da so vaši poslednji dnevi tako rekoč pred vrati? Kako lahko tisti, ki spoštujejo Boga in hrepenijo po Njegovi pojavitvi, ne vidijo dneva pojavitve Božje pravičnosti? Kako naj ne bi prejeli svoje končne nagrade za dobroto? Ali si nekdo, ki dela dobro, ali nekdo, ki dela zlo? Ali si nekdo, ki sprejme pravično sodbo in nato uboga, ali nekdo, ki sprejme pravično sodbo in je nato preklet? Ali živiš pred Božjim sodiščem v luči ali živiš v Hadu sredi teme? Ali nisi ti sam tisti, ki najbolje veš, ali boš na koncu nagrajen ali kaznovan? Ali nisi ti tisti, ki najbolje ve in najgloblje razume, da je Bog pravičen? Kakšna sta tvoja vedenje in srce? Ko danes osvajam tvojo dušo, ti moram res predočiti, ali je tvoje ravnanje dobro ali zlo? Čemu vse si se odpovedal Zame? Kako globoko Me častiš? Ali sam pri sebi ne veš najbolje, kako se obnašaš do Mene? Bolj kot kdorkoli drug ti sam veš, kakšen konec te bo doletel! Resnično, povem ti: Zgolj ustvaril sem človeštvo in ustvaril sem tebe, vendar vas nisem izročil satanu; prav tako vas nisem namerno prisilil, da Mi nasprotujete in se Mi upirate in vas moram posledično kaznovati. Ali niso vse te nesreče in tegobe posledica vaših preveč trdih src in preveč nizkotnega ravnanja? Ali niste torej vi tisti, ki določate konec, ki vas čaka? Ali v svojih srcih ne veste sami najbolje, kako boste končali? Razlog, zakaj osvajam ljudi, je to, da jih razkrijem, in predvsem to, da ti še učinkoviteje prinesem odrešenje. Ne gre za to, da bi te silil v izvajanje zla, niti ne za to, da bi te namerno silil, da vstopiš v pekel uničenja. Ko bo prišel čas, ali ne bo razlog za vse tvoje veliko trpljenje, tvoj jok in škrtanje z zobmi v tvojih grehih? Ali ni potemtakem tvoja lastna dobrota ali tvoje lastno zlo najboljša sodba o tebi? Ali ni to najboljši dokaz tega, kakšen bo tvoj konec?

Danes delam med izbranim ljudstvom Boga na Kitajskem, da razkrijem vso njihovo uporno naravo in razkrinkam vso njihovo grdobijo, kar daje kontekst, v katerem povem vse, kar moram povedati. Pozneje, ko bom izvajal naslednji korak dela osvajanja celotnega vesolja, bom uporabil Svojo sodbo vas, da bom sodil o nepravičnosti vsakogar v celotnem vesolju, saj ste vi ljudje predstavniki upornih v človeštvu. Tisti, ki se ne bodo izkazali, bodo postali zgolj kontrastne kulise in uporabni predmeti, medtem ko bodo tisti, ki se bodo izkazali, dobro uporabljeni. Zakaj pravim, da bodo tisti, ki se ne bodo izkazali, služili le kot kulise? Zato ker se Moje trenutne besede in delo osredotočajo na vaše ozadje in ker ste postali predstavniki in ponazoritev upornih med vsemi ljudmi. Kasneje bom ponesel te besede, ki vas osvajajo, v tuje države in jih uporabil za osvajanje tamkajšnjih ljudi, vendar jih ti ne boš pridobil. Ali te to ne bi spremenilo v kuliso? Pokvarjena narava vsega človeštva, uporniška dejanja človeka in grde podobe in obrazi človeka – vse to je danes zabeleženo v besedah, namenjenih osvojitvi vas. Te besede bom potem uporabil, da osvojim ljudi vseh narodov in veroizpovedi, ker ste vi arhetip, predhodnik. Vendar pa se nisem vnaprej odločil, da vas zapustim; če se ti ne uspe izkazati v svojem prizadevanju in s tem dokažeš, da si neozdravljiv, ali ne boš preprosto uporaben predmet in kulisa? Nekoč sem rekel, da se Moja modrost izvaja na podlagi satanovih spletk. Zakaj sem to rekel? Ali ni to resnica v ozadju tega, kar govorim in počnem zdaj? Če se ne moreš izkazati, če nisi izpopolnjen, ampak si namesto tega kaznovan, ali ne boš postal kulisa? Morda si svojčas veliko trpel, vendar še vedno ničesar ne razumeš; ničesar ne veš o življenju. Čeprav si bil kaznovan in obsojen, se nisi prav nič spremenil in globoko v sebi nisi pridobil življenja. Ko bo prišel čas za preverjanje tvojega dela, boš doživel preizkušnjo, tako hudo kot ogenj, in še večjo stisko. Ta ogenj bo celotno tvoje bitje spremenil v pepel. Kot nekdo, ki nima življenja, nekdo brez kančka čistega zlata v sebi, nekdo, ki je še vedno ujet v staro pokvarjeno naravo, in nekdo, ki ne more niti dobro opraviti vloge kulise, kako naj ne bi bil izgnan? Ali je lahko oseba, ki je vredna manj kot cent, ki nima življenja, kakor koli uporabna pri delu osvajanja? Ko bo prišel ta čas, bodo vaši dnevi težji od tistih, ki sta jih preživela Noe in Sodoma! Tvoje molitve ti takrat ne bodo koristile. Kako bi se lahko kasneje vrnil in se začel znova kesati, ko je delo odrešitve že končano? Ko bo vse delo odrešitve dokončano, ga ne bo več; kar bo ostalo, je začetek dela kaznovanja tistih, ki so zli. Nasprotuješ, upiraš se in počneš stvari, za katere veš, da so zle. Ali nisi tarča hude kazni? Danes ti to jasno povem. Če se odločiš, da ne boš poslušal, in te kasneje doleti katastrofa, ali ne bo že prepozno, če šele takrat občutiš obžalovanje in začneš verovati? Danes ti dajem priložnost, da se pokesaš, vendar tega nisi pripravljen storiti. Kako dolgo hočeš čakati? Do dneva kazni? Danes se ne spominjam tvojih preteklih prestopkov; odpustim ti znova in znova, obračam se stran od tvoje negativne plati in gledam samo na tvojo pozitivno plat, ker so vse Moje sedanje besede in delo namenjeni tvoji odrešitvi in do tebe nimam nobene zle namere. Vendar kljub temu nočeš vstopiti; ne znaš razlikovati med dobrim in slabim ter ne znaš ceniti dobrote. Ali takšnih ljudi ne čaka le prihod kazni in pravičnega povračila?

Ko je Mojzes udaril v skalo in je iz nje pritekla voda, ki jo je podaril Jehova, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je David igral na liro, da bi Mene, Jehovo, hvalil – s srcem, polnim veselja – je bilo to zaradi njegove vere. Ko je Job izgubil živino, ki je napolnila gore, in neizmerno bogastvo, in so njegovo telo prekrili tvori in mehurji, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je lahko slišal glas Mene, Jehove, in uzrl slavo Mene, Jehove, je bilo to zaradi njegove vere. Da je Peter lahko sledil Jezusu Kristusu, lahko pripišemo zasluge njegovi veri. Da je bil lahko pribit na križ zaradi Moje volje in veličastno pričeval, je moč pripisati njegovi veri. Ko je Janez uzrl veličastno podobo Sina človekovega, je bilo to zaradi njegove vere. Ko je videl vizijo poslednjih dni, je bilo to še toliko bolj zaradi njegove vere. Razlog, zakaj so tako imenovane množice nevernih narodov pridobile Moje razodetje in spoznale, da sem se vrnil v telesu, da bi opravil Svoje delo med ljudmi, je prav tako mogoče pripisati njihovi veri. Vsi tisti, ki jih udarijo Moje ostre besede, a jim vseeno prinesejo uteho in odrešitev – ali niso tega storili zaradi svoje vere? Ljudje so prejeli veliko zaradi svoje vere in to ni vedno blagoslov. Morda ne bodo doživeli take vrste sreče in veselja, kot ju je čutil David, in morda jim Jehova ne bo podaril vode kot Mojzesu. Joba na primer je Jehova blagoslovil zaradi njegove vere, vendar je doživel tudi katastrofo. Ne glede na to, ali si blagoslovljen ali doživljaš katastrofo, sta oba dogodka blagoslovljena. Brez vere ne bi mogel biti deležen tega dela osvajanja, kaj šele videti dejanj Jehove, ki so danes prikazana pred tvojimi očmi. Ne bi mogel videti, še manj bi lahko prejemal. Te nadloge, te nesreče in vse te sodbe – če se ne bi zgodile tebi, ali bi lahko danes videl dejanja Jehove? Danes je vera tista, ki ti omogoča, da si osvojen, in biti osvojen je tisto, kar ti omogoča, da verjameš v vsako dejanje Jehove. Samo zaradi vere prejemaš takšno kazen in sodbo. Skozi to kazen in sodbo si osvojen in izpopolnjen. Brez take kazni in sodbe, ki ju danes prejemaš, bi bila tvoja vera zaman, saj ne bi poznal Boga; ne glede na to, koliko bi vanj verjel, bi tvoja vera ostala le prazna izjava brez temeljev v resničnosti. Šele ko prejmeš to delo osvajanja, delo, ki te naredi popolnoma poslušnega, tvoja vera postane resnična in zanesljiva ter se tvoje srce obrne k Bogu. Tudi če zaradi besede »vera« trpiš veliko sodbo in prekletstvo, imaš vendarle pravo vero in prejemaš najbolj pravo, najbolj resnično in najdragocenejšo stvar. Tako je, ker šele v času sodbe vidiš končno usodo Božjih stvaritev; v tej sodbi vidiš, da je Stvarnika treba ljubiti; v tem delu osvajanja vidiš roko Boga; v tem osvajanju spoznaš človeško življenje v celoti; v tem osvajanju pridobiš pravo pot človeškega življenja in spoznaš pravi pomen »človeka«; šele v tem osvajanju vidiš pravično naravo Vsemogočnega in Njegovo lepo, veličastno obličje; v tem delu osvajanja se naučiš o izvoru človeka in dojameš »nesmrtno zgodovino« vsega človeštva; v tem osvajanju spoznaš prednike človeštva in izvor pokvarjenosti človeštva; v tem osvajanju prejmeš radost in tolažbo, pa tudi neskončno kaznovanje, disciplino in besede graje Stvarnika človeštvu, ki ga je ustvaril; v tem delu osvajanja prejmeš blagoslove, pa tudi nesreče, ki pripadajo človeku … Ali ni vse to zaradi tvojega kančka vere? In ali se ni tvoja vera okrepila, ko si pridobil te stvari? Ali nisi pridobil ogromno količino? Ne le, da si slišal Božje besede in videl Božjo modrost, ampak si tudi osebno doživel vsak korak Njegovega dela. Morda bi rekel, da če ne bi imel vere, potem ne bi trpel takšne vrste kazni ali takšne vrste sodbe. Vendar moraš vedeti, da brez vere ne le, da ne bi mogel prejeti take vrste kaznovanja ali take vrste skrbi od Vsemogočnega, pač pa bi prav tako za vselej izgubil priložnost za srečanje s Stvarnikom. Nikoli ne bi spoznal izvora človeštva in ne bi razumel pomena človeškega življenja. Tudi če bi tvoje telo umrlo in tvoja duša odšla, še vedno ne bi razumel vseh dejanj Stvarnika, še manj bi vedel, da je Stvarnik na zemlji opravil tako odlično delo po tistem, ko je ustvaril človeštvo. Ali si kot član človeškega rodu, ki ga je ustvaril On, pripravljen v takšni nevednosti pasti v temo in trpeti večno kazen? Če se ločiš od današnje kazni in sodbe, kaj je tisto, s čim se boš srečal? Ali misliš, da se boš lahko izognil temu težkemu življenju, ko boš enkrat izločen iz trenutne sodbe? Ali ni res, da se boš srečal z bolečimi mukami in krutimi zlorabami, ki jih zadaja hudič, če zapustiš »to mesto«? Se boš srečal z nevzdržnimi dnevi in nočmi? Ali misliš, da boš za vedno ubežal temu prihodnjemu mučenju samo zato, ker se danes uspeš izogniti tej sodbi? Kaj ti bo prinesla prihodnost?? Ali bo to res »Indija Koromandija«, na katero upaš? Ali misliš, da se lahko izogneš prihodnjemu večnemu kaznovanju enostavno tako, da bežiš pred resničnostjo, kot to počneš zdaj? Ali boš po današnjem dnevu še kdaj lahko našel takšno priložnost in takšen blagoslov? Ali ju boš lahko našel, ko te doleti nesreča? Ali ju boš lahko našel, ko bo vse človeštvo prešlo v počitek? Tvoje sedanje srečno življenje in ta tvoja mala harmonična družina – ali lahko nadomestita tvojo bodočo večno usodo? Če imaš pravo vero in če zaradi nje pridobiš veliko, potem je vse to tisto, kar bi moral ti kot ustvarjeno bitje pridobiti, in obenem tisto, kar bi bil moral imeti že na začetku. Nič ni bolj koristnega za tvojo vero in življenje kot takšna osvojitev.

Danes moraš razumeti, kaj Bog zahteva od tistih, ki so osvojeni, kakšen je Njegov odnos do tistih, ki so izpopolnjeni, in k čemu bi moral pristopiti v tem trenutku. Pri nekaterih stvareh je dovolj že to, da jih vsaj malo razumeš. Ni ti treba podrobno preučevati nekaterih skrivnostnih besed; ne vplivajo veliko na življenje in zahtevajo le bežen pogled. Lahko bereš skrivnosti, kot je skrivnost Adama in Eve: kaj je bilo bistvo Adama in Eve takrat in kakšno delo Bog želi opraviti danes. Razumeti moraš, da Bog želi človeka z osvajanjem in izpopolnjevanjem povrniti nazaj v tisto, kar sta bila Adam in Eva. V svojem srcu moraš imeti dobro predstavo o stopnji popolnosti, ki jo je treba doseči, da izpolniš Božje standarde, nato pa se moraš truditi, da jo dosežeš. To se nanaša na tvoje udejanjanje in je nekaj, kar moraš razumeti. Dovolj je, da se trudiš vstopiti v skladu z Božjimi besedami o teh zadevah. Ko prebereš, da »Potrebnih je bilo več deset tisoč let zgodovine, da je človeštvo prišlo do današnjega stanja,« postaneš radoveden in zato skušaš skupaj z brati in sestrami najti odgovor. »Bog pravi, da se je razvoj človeštva začel pred šest tisoč leti, kajne? Kaj je to o več deset tisoč letih?« Kakšna je korist od iskanja odgovora na to vprašanje? Ne glede na to, ali je Bog Sam delal več deset tisoč let ali več sto milijonov let – ali se Mu res zdi potrebno, da ti kaj veš o tem? To ni nekaj, o čemer bi ti kot ustvarjeno bitje moral kaj vedeti. Samo dovoli si, da za trenutek razmisliš o tej vrsti govora, in ga ne poskušaš razumeti, kot da bi bil vizija. Moraš se zavedati, v kaj moraš vstopiti in kaj moraš razumeti danes, nato pa to dobro doumeti. Šele takrat boš osvojen. Po branju zgoraj navedenega bi moral biti tvoj normalen odziv naslednji: Bog gori od pričakovanja, želi nas osvojiti, pridobiti slavo in pričevanje – kako naj sodelujemo z Njim? Kaj moramo storiti, da nas bo popolnoma osvojil in da bomo postali Njegovo pričevanje? Kaj moramo storiti, da Bogu omogočimo doseganje slave? Kaj moramo storiti, da si dovolimo živeti pod Božjo oblastjo in ne pod satanovo? To je tisto, o čemer bi morali ljudje razmišljati. Vsakemu izmed vas naj bo jasen pomen Božje osvojitve. To je vaša odgovornost. Šele ko pridobite to jasnost, vam bo omogočen vstop ter boste poznali to stopnjo dela in postali popolnoma poslušni. Sicer ne boste dosegli prave poslušnosti.