Skrivnost učlovečenja (2)
Ko je Jezus tisti čas deloval v Judeji, je deloval javno, danes pa med vami delujem in govorim tajno. Neverujoči sploh ne vedo za to. Moje delo med vami je zaprto vsem tistim, ki v to niso vključeni. Te besede, kazni in sodbe poznate le vi in nihče drug. Vse to delo je opravljeno v vaši sredi in razkrito samo vam. Nihče od neverujočih ne ve za to, kajti ni še prišel pravi čas. Ti ljudje tukaj so blizu svoje izpopolnitve po prestanku kazni, toda tisti, ki v to niso vključeni, o tem ne vedo nič. To delo je zanje preveč skrito! Njim je učlovečeni Bog skrit, vendar je mogoče reči, da je Bog odprt tistim, ki so v tem toku. Čeprav je v Bogu vse odprto, vse razodeto in vse osvobojeno, to velja samo za tiste, ki Vanj verujejo, medtem ko ostalim, neverujočim, ni razodeto nič. Delo, ki trenutno poteka med vami in na Kitajskem, je strogo tajno, da neverujoči zanj ne bi izvedeli. Če zanj izvedo, ga bodo zgolj obsojali in preganjali. Ne bodo verjeli vanj. Delovati v narodu velikega rdečega zmaja, v tem najbolj nazadnjaškem od vseh krajev, ni enostavna naloga. Če bi se to delo javno razkrilo, ga ne bi bilo mogoče nadaljevati. Te stopnje dela tu enostavno ni mogoče izvajati. Le kako bi izvajanje dela lahko dopustili, če bi bilo javno? Mar ne bi s tem bilo delo izpostavljeno še večji nevarnosti? Če delo ne bi bilo tajno, temveč bi ga izvajal kot Jezus v Svojem času, ko je spektakularno ozdravljal bolne in izganjal zle duhove, mar ga ne bi potem že zdavnaj »ugrabili« hudiči? Bi lahko hudi duhovi prenašali obstoj Boga? Me ne bi že zdavnaj raztrgali na koščke, če bi danes šel v shodnice in ljudem oznanjal evangelij ter jih grajal? Kako bi se lahko Moje delo nadaljevalo, če bi se to zgodilo? V javnosti zavoljo tajnosti ne delam nobenih znamenj in čudežev. Zato neverujoči ne morejo videti, spoznati ali odkriti Mojega dela. Če bi to stopnjo dela opravljal na enak način kot Jezus v Času Milosti, ne bi bila tako mirna, kot je. Zato skrito delovanje na tak način koristi vam in na splošno samemu delu. Ko se bo Božje delo na zemlji približalo koncu, tj. ko se bo tajno delo zaključilo, se bo ta stopnja dela javno razodela. Vsi bodo vedeli, da je na Kitajskem skupina zmagovalcev. Vsi bodo vedeli, da se je Bog na Kitajskem učlovečil in da se je Njegovo delo približalo koncu. Šele takrat bo ljudi prešinilo: Zakaj mora na Kitajskem šele priti do nazadovanja in propada? Izkazalo se bo, da Bog na Kitajskem osebno opravlja Svoje delo in je določeno skupino ljudi izpopolnil v zmagovalce.
Učlovečeni Bog Se razodene le nekaterim ljudem, ki hodijo za Njim v času, ko osebno izvaja Svoje delo, in ne vsemu stvarstvu. Učlovečil se je samo zato, da bi dovršil eno stopnjo Svojega dela, in ne zato, da bi ljudem pokazal Svojo podobo. Toda Svoje delo mora Sam opraviti, zato mora to nujno storiti kot učlovečeni Bog. Ko bo delo zaključil, bo odšel s človeškega sveta, kajti med ljudmi ne more dolgoročno ostati, ker noče biti napoti novemu delu. Množicam jasno razodene le Svojo pravično naravo in vsa Svoja dela, ne pa podobe Svojega dvakratnega učlovečenja, kajti podoba Boga se lahko kaže le skozi Njegovo naravo in je ne more nadomestiti telesna podoba Njegovega učlovečenja. Svojo telesno podobo pokaže samo omejenemu številu ljudi, samo tistim, ki hodijo za Njim, ko deluje kot učlovečeni Bog. Prav zato je današnje delo opravljeno tako tajno. Podobno Se je tudi Jezus med opravljanjem Svojega dela pokazal samo Judom in Se javno nikoli ni pokazal drugim narodom. Ko je Svoje delo zaključil, je takoj odšel s človeškega sveta in ni ostal. Ko Se je kasneje prikazal ljudem, to ni bil On v Svoji človeški podobi, temveč Sveti Duh, ki je neposredno opravljal delo. Ko bo učlovečeni Bog povsem končal Svoje delo, bo odšel z minljivega sveta in nikoli več ne bo opravljal dela, podobnega tistemu, ki ga je opravljal, ko je bil učlovečen. Po tem bo vse delo opravljal neposredno Sveti Duh. V tem času človek skorajda ne more uzreti Njegove telesne podobe. Ljudem Se sploh ne kaže, temveč vedno ostaja skrit. Čas delovanja učlovečenega Boga je omejen. Opravlja ga v določenem času, obdobju, narodu in med določenimi ljudmi. To delo predstavlja samo delo v času, ko je Bog učlovečen, predstavlja neko časovno dobo in predstavlja delo Božjega Duha v povsem določeni časovni dobi in ne vsega Njegovega dela. Zato podobe učlovečenega Boga ne bodo uzrla vsa ljudstva. Množice bodo videle le Božjo pravičnost in Njegovo naravo v njeni popolnosti in ne Njegove podobe dvakratnega učlovečenja. Človek ne bo videl niti ene niti dveh Njegovih podob skupaj. Zato je nujno, da učlovečeni Bog ob dovršitvi dela, ki ga mora opraviti, nujno oditi z zemlje, kajti pride zgolj opravit delo, ki ga mora, in ne ljudem kazati Svoje podobe. Čeprav je pomembnost učlovečenja Bog potrdil že s Svojim dvakratnim učlovečenjem, se vendarle ne bo javno pokazal nobenemu narodu, ki Ga še nikoli ni videl. Jezus Se nikoli več ne bo pokazal Judom kot Sonce pravičnosti, prav tako ne bo več stal na Oljski gori in se prikazal vsem ljudstvom. Judje vidijo le Njegovo sliko iz časa, ko je živel v Judeji. Jezusovo delo v Njegovem telesu učlovečenja se je namreč končalo pred dva tisoč leti. Ne bo se vrnil v Judejo v podobi Juda, še manj se bo v podobi Juda prikazal kateremu od nevernih narodov, kajti podoba učlovečenega Jezusa je zgolj podoba Juda in ne podoba Sina človekovega, ki ga je videl Janez. Čeprav je Jezus Svojim učencem obljubil Svoj ponovni prihod, Se ne bo vsem nevernim narodom preprosto prikazal v podobi Juda. Vedeti bi že morali, da je delo učlovečenega Boga začeti nov čas. To delo traja le nekaj let, zato učlovečeni Bog ne more dovršiti vsega dela Božjega Duha, tako kot je tudi podoba Jezusa kot Juda lahko predstavljala samo podobo Boga, ko je deloval v Judeji in je lahko opravil samo delo križanja. Jezus v vsem času, ko je bil učlovečen, ni mogel opraviti dela zaključka časa in uničenja človeštva. Zato Se je po križanju in zaključku Svojega dela dvignil v najvišje višave in Se človeku za vedno skril. Od tedaj zvesti verniki nevernih narodov ne morejo videti podobe Gospoda Jezusa, temveč le njegovo sliko, ki so jo prilepili na steno. To je le ena od slik, ki so jih narisali ljudje, in ne podoba Boga, s katero Se kaže človeku. Bog Se ne bo javno kazal množicam v podobi, s katero Se je dvakrat učlovečil. Z delom, ki ga opravlja med ljudmi, želi omogočiti, da bi razumeli Njegovo naravo. Vse to človeku kaže z delom v različnih časih. To dosega z naravo, ki jo je človeku razodel, in z delom, ki ga je opravil, in ne s kazanjem Sebe v podobi Jezusa. To pomeni, da se podoba Boga človeku ne razodeva s podobo učlovečenega Boga, temveč z delom učlovečenega Boga, ki ima tako podobo kot obliko. Skozi Njegovo delo se razodevata Njegova podoba in narava. To je pomembnost dela, ki ga želi opraviti kot učlovečeni Bog.
Ko se bo delo obeh učlovečenj Boga končalo, bo začel kazati Svojo pravično naravo vsem nevernim narodom in množice bodo videle Njegovo podobo. Razodel bo Svojo naravo, s čimer bo jasno pokazal konec različnih kategorij ljudi in tako stari čas dokončno zaključil. Delo učlovečenega Boga ne poteka na velikem območju oz. področju (tako kot je Jezus deloval samo v Judeji in kot Jaz danes delujem samo med vami), zato ker je zaradi telesnosti omejeno. Izvaja le kratkotrajno delo v podobi običajnega in normalnega telesa. Svojega telesa učlovečenja ne uporablja za delo večnosti ali za prikazovanje ljudem neverujočih narodov. Telesno delo je v svojem obsegu seveda omejeno (kot npr. delovanje samo v Judeji ali samo med vami), vendar je nato mogoče s pomočjo dela, opravljenega v teh okvirih, obseg dela povečati. To povečanje je seveda delo, ki ga bo opravil neposredno Njegov Duh in ne več učlovečeni Bog s Svojim telesom. Kajti telesno delo je omejeno in ne dosega vseh skrajnosti vesoljstva – tega ne more opraviti. Skozi telesno delo Njegov Duh opravi delo, ki bo sledilo. Tako je torej delo, opravljeno v telesni podobi, uvodne narave in je izvedeno le v določenih okvirih. Nato Njegov Duh to delo nadaljuje in to stori v širšem obsegu.
Bog pride opravljat delo na zemlji izključno zaradi vodenja časa. Njegov namen je zgolj začeti nov čas in starega zaključiti. Ni prišel, da bi živel človeško zemeljsko življenje, da bi izkusil radosti in bridkosti življenja človeškega sveta, da bi določenega človeka s Svojo roko izpopolnil ali da bi osebno opazoval določenega človeka rasti. To ni Njegovo delo. Njegovo delo je zgolj začeti nov čas in starega končati. To pomeni, da bo osebno začel nov čas, osebno starega zaključil in z osebno dovršitvijo Svojega dela porazil satana. Vsakič, ko Svoje delo opravlja osebno, je kot bi stopil na bojišče. Najprej si kot učlovečeni Bog podvrže svet in premaga satana. Prevzame vso slavo in dvigne zastor pred celotnim dvatisočletnim delom, da bi vsi ljudje na zemlji lahko hodili po pravi poti ter živeli mirno in srečno življenje. Vendar Bog ne more dolgo živeti z ljudmi na zemlji, kajti Bog je Bog in navsezadnje ni podoben ljudem. Ne more živeti tako dolgo kot običajni ljudje, tj. ne more bivati na zemlji kot človek, ki ni prav nič poseben, kajti ima le najmanjši del normalne človeške narave običajnega človeka, s katero ohranja Svoje človeško življenje. Z drugimi besedami, kako bi lahko Bog na zemlji imel družino, kariero in vzgajal otroke? Mu to ne bi bilo v sramoto? Normalno človeško naravo ima samo zato, da izvaja delo na normalen način, in ne da bi lahko imel družino in kariero kot običajni ljudje. Njegova zdrava pamet, običajen um ter običajno telesno prehranjevanje in oblačenje so zadosten dokaz Njegove normalne človeške narave. Za dokaz Svoje normalne človeške narave ne potrebuje družine ali kariere. To bi bilo povsem nepotrebno! Božji prihod na zemljo je Beseda, ki postane meso. Ljudem omogoča razumeti in videti Svojo besedo, tj. ljudem omogoča videti delo, ki ga izvaja v svoji telesni podobi. Njegov namen ni, da bi ljudje Njegovo telo obravnavali na določen način, temveč zgolj, da bi bili ljudje pokorni do konca, tj. da bi poslušali vse besede, ki prihajajo iz Njegovih ust in se podredili vsemu delu, ki ga opravi. Učlovečeni Bog zgolj deluje v telesu. Ljudi ne prosi namerno, naj poveličujejo veličino in svetost Njegovega telesa, temveč jim namesto tega kaže modrost Svojega dela in oblast, ki jo ima v rokah. Zato, četudi je Njegova človeška narava izjemna, ne razglaša ničesar, temveč Se ukvarja samo z delom, ki ga mora opraviti. Vedeti morate, zakaj se je Bog učlovečil, a kljub temu Svoje normalne človeške narave ne razglaša in ne priča o njej, temveč raje preprosto izvaja delo, ki ga želi opraviti. Tako lahko torej od učlovečenega Boga vidite le Njegovo božanskost, kajti nikoli ne razglaša, kaj je po Svoji človeški naravi, da bi človek to lahko posnemal. Samo ljudje, ki vodijo druge ljudi, govorijo o tem, kaj so kot ljudje, da bi jih drugi občudovali in bili vanje prepričani ter bi tako sami dosegli vodstvo nad njimi. V nasprotju s tem Bog ljudi osvaja samo s Svojim delom (tj. z delom, ki človeku ni dosegljivo). Ni pomembno, ali Ga ljudje občudujejo ali častijo. V človeka želi le vnesti občutek spoštljivosti do Boga in občutek Njegove nedoumljivosti. Bog ne čuti potrebe po tem, da bi na človeka naredil vtis. Vse, kar potrebuje, je tvoje spoštovanje, ko postaneš priča Njegovi naravi. Delo, ki ga Bog opravlja, je samo Njegovo. Človek ga ne more opraviti namesto Njega, niti ga ne more doseči. Le Bog Sam lahko opravi Svoje delo in začne nov čas, s čimer ljudi vodi k novemu načinu življenja. Z delom, ki ga opravlja, ljudem omogoča pridobiti novo življenje in stopiti v nov čas. Preostalo delo izroči tistim z normalno človeško naravo, ki jih drugi občudujejo. Tako je torej v Času Milosti dovršil dvatisočletno delo v le treh letih in pol od triintridesetih let in pol, kolikor je bil učlovečen. Ko Bog pride na zemljo opravit Svoje delo, vedno zaključi delo dvatisočih let ali celotnega časa v kar najkrajšem obdobju nekaj let. Ne obotavlja se in ne odlaša, temveč preprosto zgosti delo mnogih let in ga opravi v kratkem, nekajletnem obdobju. Delo, ki ga opravi osebno, je namreč zavoljo odpiranja novih izhodov in vodenja novega časa.
