Vizija Božjega dela (1)

Janez je za Jezusa delal sedem let in je do Njegovega prihoda že tlakoval pot. Pred tem so evangelij kraljestva, kot ga je oznanjal Janez, že slišali po vsej deželi, zato se je razširil po Judeji, in vsi so Janeza klicali prerok. Tedaj je kralj Herod želel ubiti Janeza, a si ni upal, kajti ljudje so Janeza zelo spoštovali in Herod se je bal, da bi se mu uprli, če bi ga ubil. Janezovo delo se je zakoreninilo med običajnimi ljudmi in Jude je spreobračal v vero. Sedem let je Jezusu tlakoval pot, vse do trenutka, ko je Jezus začel izvajati Svoje poslanstvo. Zaradi tega je bil Janez največji med vsemi preroki. Jezus je s Svojim javnim delom začel šele, ko so Janeza zaprli. Pred Janezom še ni bilo preroka, ki bi tlakoval pot Bogu, kajti pred Jezusom se Bog še nikoli ni učlovečil. Od vseh prerokov, ki so obstajali pred njim, je bil Janez edini, ki je učlovečenemu Bogu tlakoval pot, in tako je postal največji prerok Stare in Nove zaveze. Janez je začel oznanjati evangelij nebeškega kraljestva sedem let pred Jezusovim krstom. Ljudje so njegovo delovanje imeli za večje od kasnejšega Jezusovega delovanja, a je bil kljub temu še vedno zgolj prerok. Deloval in govoril ni v templju, temveč v mestih in vaseh izven templja. To je seveda počel med pripadniki judovskega ljudstva, zlasti med siromašnimi. Janez je le redko prišel v stik z ljudmi zgornjih družbenih slojev, zato je evangelij oznanjal samo med navadnimi ljudmi Judeje. Tako je pripravljal prave ljudi za Gospoda Jezusa in ustrezne kraje za Njegovo delovanje. S prerokom, kot je bil Janez, ki Mu je tlakoval pot, je Gospod Jezus lahko takoj stopil na Svojo pot križa, ko je prišel. Ko se je Bog učlovečil, da bi opravil Svoje delo, se Mu ni bilo treba ukvarjati z izbiranjem ljudi ali osebnim iskanjem ljudi in krajev, kjer bi deloval. Ob Svojem prihodu se s tem ni ukvarjal, saj je za te stvari že poskrbela prava oseba pred Njegovim prihodom. Janez je to delo opravil, še preden je Jezus začel delovati, kajti ko je učlovečeni Bog prišel, da bi opravil Svoje delo, je takoj začel delovati med tistimi, ki so Ga dolgo pričakovali. Jezus ni prišel, da bi namesto človeka opravil delo človekovega poboljšanja. Prišel je samo, da bi opravil poslanstvo, ki ga je moral opraviti; nič drugega ni bilo povezano z Njim. Janez ob svojem prihodu ni storil drugega, kot da je iz templja med Jude pripeljal skupino tistih, ki so sprejeli evangelij nebeškega kraljestva, da bi lahko postali predmet dela Gospoda Jezusa. Janez je deloval sedem let, kar pomeni, da je sedem let oznanjal evangelij. V času svojega delovanja ni storil veliko čudežev, kajti njegovo delo je bilo tlakovanje poti. Njegovo delo je bilo delo priprave. Vse ostalo delo – delo, ki ga bo opravil Jezus – z njim ni bilo povezano. Ljudi je zgolj vabil, naj se spovejo svojih grehov in se pokesajo, ter jih krščeval, da bi lahko bili odrešeni. Čeprav je bilo njegovo delovanje nekaj novega in je kazal pot, po kateri človek še nikoli ni hodil, je še vedno zgolj tlakoval pot za Jezusa. Bil je samo prerok, ki je opravljal pripravo in ni bil zmožen opravljati Jezusovega dela. Čeprav Jezus ni prvi poučeval evangelija nebeškega kraljestva in je hodil po poti, ki jo je utrl Janez, vendarle ni bilo nikogar, ki bi lahko opravil Njegovo delo, večje od Janezovega dela. Jezus ni mogel sam Sebi pripraviti poti, svoje delo je namreč opravljal neposredno v imenu Boga. Zato je bil Janez ne glede na leta svojega delovanja še vedno zgolj prerok in tisti, ki je tlakoval pot. Tri leta Jezusovega delovanja je prekosilo sedem let Janezovega, kajti bistvo Njegovega dela ni bilo enako Janezovemu. Do trenutka, ko je Jezus začel opravljati Svoje poslanstvo, s čimer se je hkrati tudi končalo Janezovo delo, je Janez pripravil dovolj ljudi in krajev, ki jih je Gospod Jezus lahko uporabljal, da je lahko začel tri leta Svojega delovanja. Zato je takoj, ko je bilo Janezovo delo opravljeno, Gospod Jezus začel javno opravljati lastno delo in Janezove besede niso bile več pomembne. Janezovo delovanje je bilo namreč samo zavoljo prehoda, zato njegove besede niso bile besede življenja, ki bi človeka vodile k novi rasti. Njegove besede so bile nenazadnje zgolj za začasno uporabo.

Delo, ki ga je Jezus opravil, ni bilo nadnaravno. Sledilo je postopku in napredovalo skladno z normalnimi zakoni stvarstva. Pri zadnjih šestih mesecih Svojega življenja je Jezus z gotovostjo vedel, da je prišel opraviti to delo, in vedel je, da je prišel, da bi Ga pribili na križ. Preden so Ga križali, je Jezus nenehno molil k Bogu Očetu, prav tako kot je trikrat molil v vrtu Getsemani. Po Svojem krstu je Jezus opravljal Svoje poslanstvo tri leta in pol, medtem ko je Njegovo javno delovanje trajalo dve leti in pol. V prvem letu Ga je obtožil satan, nadlegovali so ga ljudje, podvržen je bil človeškim skušnjavam. Med Svojim delovanjem je premagal številne skušnjave. V zadnjih šestih mesecih, nedolgo pred Jezusovim križanjem, je Peter izgovoril besede, da je On Kristus, Sin živega Boga. Šele potem so za Njegovo delovanje izvedeli vsi in njegova identiteta je postala javno znana. Po tem je Jezus Svojim učencem povedal, da bo križan za voljo človeka in da bo čez tri dni ponovno vstal, da je prišel izvesti delo odkupitve in da je Odrešenik. Šele v zadnjih šestih mesecih je razkril Svojo identiteto in delo, ki Ga je nameraval opraviti. To je bil tudi čas Boga in način izvedbe Njegovega dela. Tedaj je bil del Jezusovega delovanja skladen s Staro zavezo, Mojzesovo postavo in besedami Jehove iz Časa Postave. Vse to je Jezus uporabljal pri delu Svojega delovanja. Ljudem je pridigal in jih učil v sinagogah, s pomočjo napovedi prerokov Stare zaveze je grajal farizeje, ki so Ga sovražili, in z besedami iz Biblije je razkrival njihovo nepokorščino ter jih tako obsojal. Kajti prezirali so, kar je Jezus počel, zlasti ker veliko Jezusovega delovanja ni bilo skladnega s postavo in Biblijo, poleg tega so bili Njegovi nauki večji od njihovih besed in še večji od tega, kar so preroki v Bibliji napovedovali. Jezusovo delo je bilo samo zavoljo človekovega odkupitve in zavoljo križanja, zato Mu ni bilo treba govoriti, da bi osvojil ljudi. Veliko od tega, kar je učil ljudi, je temeljilo na besedah Biblije in tudi če Njegovo delo ni preseglo Biblije, je še vedno lahko izpolnil delo križanja. Njegovo delo ni bilo delo besede niti delo, s katerim bi osvojil človeštvo, temveč delo, da bi ga odkupil. Ravnal je kot daritev za grehe človeštva in ne kot vir besede za človeštvo. Ni opravljal dela nevernikov, ki je delo osvojitve človeka, temveč delo križanja, delo, ki Ga je opravil med tistimi, ki so verjeli v obstoj Boga. Čeprav je Svoje delo opravil na osnovi Biblije in čeprav je s pomočjo napovedi prerokov obsojal farizeje, je to zadostovalo za izpolnitev dela križanja. Če bi današnje delo še vedno izvajali na osnovi napovedi starih prerokov iz Biblije, bi vas bilo nemogoče osvojiti, kajti v Stari zavezi ni zapisov o nepokorščini in grehih vas, Kitajcev, niti ni zgodovine vaših grehov. Če bi se torej to delo še vedno ohranjalo pri Bibliji, za vas nikoli ne bi obrodilo sadu. V Bibliji je zapisan samo del zgodovine Izraelcev, iz katerega ni mogoče ugotoviti, ali ste hudobni ali dobri, in vas ni mogoče soditi. Predstavljajte si, da bi vas sodil po zgodovini Izraelcev – bi Mi še vedno sledili, kot Mi sledite danes? Se zavedate, kako težavni ste? Če na tej stopnji ne bi govoril, bi bilo nemogoče dokončati delo osvajanja. Ker nisem prišel, da bi Me pribili na križ, moram govoriti besede, ki so drugačne od Biblije, da bi vas osvojil. Delo, ki ga je Jezus opravil, je bilo le za stopnjo višje od Stare zaveze. Z njim je začel in vodil nov čas. Zakaj je rekel: »Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim?« Vseeno se je v Njegovem delu veliko razlikovalo od postave in zapovedi, ki so jih živeli in jim sledili Izraelci Stare zaveze, kajti ni prišel ubogati zakonov postave, temveč jih izpolniti. Proces njihove izpolnitve vsebuje številne praktične stvari: Njegovo delo je bilo bolj praktično in stvarno ter hkrati bolj življenjsko in ne slepo sledenje pravilom. Mar niso Izraelci spoštovali sobotnega dne? Ko je Jezus prišel, se ni oziral na soboto in je rekel, da je Sin človekov tudi sobote gospodar in ko pride gospodar sobote, storí, kot želi. Prišel je izpolnit postavo Stare zaveze in jo spremenit. Vse, kar je storjeno danes, temelji v sedanjosti, a hkrati sloni tudi na temeljih dela Jehove v Času Postave in tega okvira ne prestopa. Paziti na svoje besede in ne prešuštvovati, na primer – mar to niso zakoni postave Stare zaveze? Kar se danes zahteva od vas, ni omejeno samo na deset Božjih zapovedi, temveč je sestavljeno iz zapovedi in postave višjega reda od tistih prej. Vendar to ne pomeni, da tisto prej ne velja več, saj se vsaka stopnja Božjega dela izvaja na temelju predhodne stopnje. Glede dela, ki ga je Jehova takrat opravil v Izraelu, kot je zahteva, naj ljudje darujejo daritve, spoštujejo starše, ne častijo rezanih podob, ne žalijo ali preklinjajo drug drugega, ne prešuštvujejo, ne kadijo in pijejo ter ne jedo mrtvega ali pijejo krvi – mar to ne predstavlja temelja vašega ravnanja danes? Ravno na temelju preteklosti se Njegovo delo izvaja vse do danes. Čeprav se postava preteklosti ne omenja več in se pred vas postavljajo nove zahteve, ta postava nikakor ni opuščena, temveč je povzdignjena na višjo raven. Reči, da je opuščena, bi pomenilo, da je prejšnji čas zastarel, vendar obstajajo nekatere zapovedi, ki jih je treba večno spoštovati. Pretekle zapovedi se že udejanjajo, so že postale del človeka, zato ni treba posebej poudarjati zapovedi, kot sta »Ne kadi«, »Ne pij« in tako naprej. Na tej podlagi se oblikujejo nove zapovedi skladno z vašimi današnjimi potrebami, skladno z vašo moralno zrelostjo in skladno z današnjim Božjim delom. Predpisovanje zapovedi novega časa ne pomeni opuščanje zapovedi starega časa, temveč njihovo povzdignjenje na ta temelj, da bo ravnanje človeka postalo popolnejše in skladnejše z resničnostjo. Če bi bili vi danes dolžni zgolj upoštevati zapovedi in postavo Stare zaveze na enak način kot Izraelci in če bi se zapovedi Jehove morali celo naučiti na pamet, ne bi bilo nikakršne možnosti, da bi se lahko spremenili. Če bi se bili dolžni zgolj ravnati po tistih nekaj omejenih zapovedih ali si zapomniti nešteto zakonov postave, bi ostala vaša stara narava globoko ugnezdena v vas in je nikakor ne bi mogli izkoreniniti. Tako bi bili vedno bolj pokvarjeni in nihče od vas ne bi postal poslušen. To pomeni, da vam nekaj preprostih zapovedi ali nešteto zakonov postave ne more pomagati spoznati del Jehove. Vi niste kot Izraelci: Z upoštevanjem zakonov in pomnjenjem zapovedi so bili lahko priče delom Jehove in so molili samo k Njemu. Vi pa tega ne zmorete doseči in par zapovedi iz časa Stare zaveze vas ne more niti pripraviti, da bi izročili svoje srce, niti obvarovati, temveč namesto tega v vas spodbuja medlost in vas bo privedlo v podzemlje. Kajti Moje delo je delo osvajanja in je usmerjeno proti vaši nepokorščini in vaši stari naravi. Prijazne besede Jehove in Jezusa so bistveno šibkejše od ostrih besed današnje sodbe. Brez takšnih ostrih besed bi bilo nemogoče osvojiti vas, »mojstre«, ki ste nepokorni že tisoč let. Zakoni postave Stare zaveze že dolgo ne vplivajo več na vas in sodba današnjega dne je veliko bolj strašna od stare postave. Za vas je najprimernejša sodba in ne neznatne prepovedi postave, kajti vi niste človeški rod z začetka časov, temveč človeški rod, ki je pokvarjen že na tisoče let. Kar mora človek doseči zdaj, je skladno z njegovim dejanskim stanjem danes glede na njegovo kakovost in dejanski moralni razvoj današnjega človeka ter ne zahteva upoštevanja pravil. Tako je, da lahko dosežeš spremembe svoje stare narave in da lahko opustiš svoje predstave. Mar meniš, da so zapovedi pravila? Lahko bi dejali, da so normalne človeške zahteve. Niso pravila, ki bi jih moral upoštevati. Vzemimo na primer prepoved kajenja – je to pravilo? Ni! To zahteva že normalna človeškost. To ni pravilo, temveč nekaj, kar je določeno za vse človeštvo. Dandanes približno deset zapovedi, ki so bile izročene človeku, prav tako ne predstavlja pravil, temveč so nekaj, kar je nujno za doseganje normalne človeškosti. Ljudje v preteklosti niso imeli ali poznali takšnih stvari, zato se od ljudi danes pričakuje, da takšne zapovedi izpolnjujejo, in te ne štejejo kot pravila. Zakoni in pravila niso isto. Pravila, o katerih govorim, veljajo za obrede, formalnosti ali odklonske in napačne prakse človeka. So uredbe, ki človeku ne pomagajo in mu ne koristijo. Predstavljajo določen način ravnanja, ki nima pomena. To je bistvo pravil in takšna pravila je treba opustiti, saj človeku ne koristijo. Udejanjiti je treba tisto, kar človeku koristi.