Tisti, ki ljubijo Boga, bodo za vedno živeli v Njegovi svetlobi
Esenca vere večine ljudi v Boga je versko prepričanje: Ne zmorejo ljubiti Boga in Mu lahko sledijo le kot robot, ne zmorejo pa resnično hrepeneti po Bogu ali Ga oboževati. Le nemo Mu sledijo. Veliko ljudi verjame v Boga, vendar je zelo malo takih, ki Boga ljubijo; Boga »spoštujejo« le zato, ker se bojijo katastrofe, ali pa Ga »občudujejo«, ker je visok in mogočen, vendar v njihovem spoštovanju in občudovanju ni ljubezni ali resničnega hrepenenja. V svojih izkušnjah iščejo malenkosti resnice ali kakšne nepomembne skrivnosti. Večina ljudi le sledi in lovi blagoslove v nemirnih vodah; ne iščejo resnice, niti zares ne ubogajo Boga, da bi prejeli Božje blagoslove. Življenje vseh ljudi, ki verjamejo v Boga, je nesmiselno, brez vrednosti, v njem so njihovi osebni premisleki in prizadevanja; ne verjamejo v Boga, da bi Ga ljubili, ampak zato, da bi bili blagoslovljeni. Mnogi ljudje ravnajo po svoji volji; delajo, kar hočejo, in nikoli ne razmišljajo o Božjih interesih ali o tem, ali je to, kar počnejo, v skladu z Božjo voljo. Takšni ljudje ne morejo doseči niti pravega verovanja, kaj šele ljubezni do Boga. V Božjo esenco človek ne more le verjeti, ampak jo mora tudi ljubiti. Toda mnogi od tistih, ki verjamejo v Boga, niso sposobni odkriti te »skrivnosti«. Ljudje si ne upajo ljubiti Boga, niti Ga ne poskušajo ljubiti. Nikoli niso odkrili, da je v Bogu toliko ljubeznivega; nikoli niso odkrili, da je Bog tisti, ki ljubi človeka, in da je Bog tisti, ki naj bi Ga človek ljubil. Božja čudovitost se izraža v Njegovem delu: Ljudje lahko odkrijejo Božjo čudovitost le, ko doživljajo Njegovo delo; le v svojih dejanskih izkušnjah lahko cenijo Božjo čudovitost; brez opazovanja v resničnem življenju pa Božje čudovitosti ne more odkriti nihče. V Bogu je toliko stvari, ki jih lahko ljubimo, vendar jih ljudje ne morejo odkriti, če se z Njim dejansko ne ukvarjajo. Če Bog ne bi postal meso, se ljudje ne bi mogli dejansko ukvarjati z Njim, in če se ne bi mogli dejansko ukvarjati z Njim, tudi ne bi mogli izkusiti Njegovega dela, zato bi bila njihova ljubezen do Boga zaznamovana z veliko lažjo in domišljijo. Ljubezen do Boga v nebesih ni tako resnična kot ljubezen do Boga na zemlji, kajti znanje ljudi o Bogu v nebesih temelji na njihovih predstavah in ne na tem, kar so videli na lastne oči in kar so osebno izkusili. Ko Bog pride na zemljo, lahko ljudje vidijo Njegova resnična dejanja in Njegovo lepoto ter vse Njegove praktične in normalne poteze, kar je tisočkrat bolj resnično kot spoznanje o Bogu v nebesih. Ne glede na to, kako zelo ljudje ljubijo Boga v nebesih, v tej ljubezni ni nič resničnega in je polna človeških idej. Ne glede na to, kako majhna je njihova ljubezen do Boga na zemlji, je ta ljubezen resnična; tudi če je le malo, je še vedno resnična. Bog omogoča ljudem, da Ga spoznajo po resničnem delu, in s tem spoznanjem Si pridobi njihovo ljubezen. Tako je bilo pri Petru: Če ne bi živel z Jezusom, ga ne bi mogel oboževati. Tudi njegova zvestoba Jezusu je temeljila na njegovem sodelovanju z Jezusom. Da bi Ga človek vzljubil, je Bog prišel med ljudi in živi skupaj z njimi ter vse, kar človek vidi in doživlja, je Božja resničnost.
Bog uporablja resničnost in pojavnost dejstev, da bi ljudi izpopolnil; Božje besede so del Njegovega izpopolnjevanja ljudi, to pa je delo vodenja in odpiranja poti. To pomeni, da moraš po Božjih besedah najti pot prakse in poznavanja vizij. Z razumevanjem teh stvari bo človek v svoji dejanski praksi imel pot in vizije ter bo lahko dosegel razsvetljenje z Božjimi besedami; razumel bo, da so te stvari prišle od Boga, in bo lahko sposoben veliko razločiti. Ko človek razume, mora takoj vstopiti v to resničnost in uporabiti Božje besede, da bi v svojem dejanskem življenju zadovoljil Boga. Bog te bo vodil v vseh stvareh in ti bo nudil pot prakse ter ti dal občutiti, da je še posebej čudovit, in ti omogočil videti, da je vsak korak Božjega dela v tebi namenjen temu, da te izpopolni. Če želiš videti Božjo ljubezen, če želiš resnično izkusiti Božjo ljubezen, potem se moraš poglobiti v resničnost, v resnično življenje in videti, da je vse, kar Bog počne, ljubezen in odrešenje, da je vse, kar počne, to, da ljudem omogoča, da pustijo za seboj tisto, kar je nečisto, in da v človeku izboljšuje tisto, kar ne more zadovoljiti Božje volje. Bog uporablja besede, da bi jih posredoval človeku; prireja okoliščine resničnega življenja, da bi jih ljudje izkusili, in če ljudje jedo in pijejo veliko Božjih besed, potem lahko s pomočjo mnogih Božjih besed, ko jih dejansko uporabijo v praksi, rešijo vse težave v svojem življenju. To pomeni, da moraš imeti Božje besede, da bi se poglobil v resničnost; če ne ješ in ne piješ Božjih besed in ne opravljaš Božjega dela, potem ne boš imel poti v resničnem življenju. Če nikoli ne ješ ali piješ Božjih besed, potem boš zmeden, ko se ti kaj zgodi. Veš le, da moraš ljubiti Boga, vendar nisi sposoben nobenega razlikovanja in nimaš poti prakse; si zbegan in zmeden in včasih celo verjameš, da z zadovoljevanjem mesa zadovoljiš Boga – vse to je posledica tega, da ne ješ in ne piješ Božjih besed. To pomeni, da če si brez pomoči Božjih besed in le tavaš v resničnosti, potem v osnovi nisi sposoben najti poti izvajanja. Takšni ljudje preprosto ne razumejo, kaj pomeni verovati v Boga, še manj pa razumejo, kaj pomeni ljubiti Boga. Če s pomočjo razsvetljenja in vodstva Božjih besed pogosto moliš, raziskuješ in iščeš ter s tem odkrivaš tisto, kar moraš uresničiti, najdeš priložnosti za delovanje Svetega Duha, resnično sodeluješ z Bogom in nisi zbegan in zmeden, potem boš imel pot v resničnem življenju in boš resnično zadovoljil Boga. Ko boš zadovoljen z Bogom, bo v tebi prisotno Božje vodstvo in Bog te bo še posebej blagoslovil, kar ti bo dalo občutek zadovoljstva: Počutil se boš posebej počaščen, ker si zadovoljil Boga, v sebi se boš počutil posebej svetlo, v srcu boš jasen in miren. Tvoja vest bo pomirjena in osvobojena obtožb, v sebi pa se boš počutil prijetno, ko boš videl svoje brate in sestre. To pomeni uživati Božjo ljubezen in le to je resnično uživanje Boga. Ljudje uživajo Božjo ljubezen skozi izkušnjo: Z izkušnjo stiske in udejanjanjem resnice si pridobijo Božji blagoslov. Če samo govoriš, da te Bog resnično ljubi, da je resnično plačal visoko ceno za ljudi, da je potrpežljivo in prijazno izrekel toliko besed in vedno rešuje ljudi, je tvoje izrekanje teh besed samo ena stran uživanja Boga. Vendar pa je večji užitek – pravi užitek – ko ljudje uresničujejo resnico v svojem resničnem življenju; takrat so mirni in jasni v svojem srcu. V svoji notranjosti se počutijo zelo ganjene in čutijo, da je Bog nadvse ljubeč. Čutil boš, da je cena, ki si jo plačal, več kot poštena. Ker siza svoj trud plačal visoko ceno, boš znotraj še posebej svetel: Občutil boš, da resnično uživaš Božjo ljubezen, in razumel boš, da je Bog v ljudeh opravil delo odrešenja, da je namen Njegovega prečiščevanja ljudi očistiti in da Bog preizkuša ljudi, da bi preveril, ali Ga resnično ljubijo. Če boš na ta način vedno uresničeval resnico, boš postopoma razvil jasno znanje o mnogih Božjih delih in takrat boš začutil, da so Božje besede pred teboj kristalno jasne. Če lahko jasno razumeš številne resnice, boš začutil, da je vse zadeve enostavno izvajati v praksi, da lahko premagaš vse težave in skušnjave ter da ti nič ne predstavlja težav, kar te bo močno razbremenilo in osvobodilo. V tem trenutku boš užival v Božji ljubezni in nadte bo prišla resnična Božja ljubezen. Bog blagoslavlja tiste, ki imajo vizije, ki imajo resnico, ki imajo znanje in ki Ga resnično ljubijo. Če ljudje želijo videti Božjo ljubezen, morajo resnico udejanjiti v resničnem življenju, morajo biti pripravljeni prenašati bolečino in se odpovedati temu, kar ljubijo, da bi zadovoljili Boga, in kljub solzam v očeh morajo biti še vedno sposobni zadovoljiti Božje srce. Na ta način te bo Bog gotovo blagoslovil, in če boš prestajal takšne stiske, jim bo sledilo delovanje Svetega Duha. V resničnem življenju in ob doživljanju Božjih besed lahko ljudje vidijo Božjo lepoto in samo če so okusili Božjo ljubezen, Ga lahko resnično ljubijo.
Tisti, ki ljubijo Boga, so tisti, ki ljubijo resnico, in bolj ko jo tisti, ki jo ljubijo, uresničujejo, več je imajo; bolj ko jo uresničujejo, več imajo Božje ljubezni; bolj ko jo uresničujejo, bolj jih Bog blagoslavlja.Če boš vedno tako vadil, ti bo Božja ljubezen do tebe postopoma omogočila, da boš uvidel, tako kot je Peter spoznal Boga: Peter je dejal, da Bog nima le modrosti, ki je ustvarila nebo in zemljo ter vse stvari, ampak da ima tudi modrost, da lahko v ljudeh opravlja resnično delo. Peter je dejal, da je Bog vreden ljubezni ljudi ne le zaradi tega, ker je ustvaril nebo, zemljo in vse stvari, ampak tudi zaradi Svoje sposobnosti, da ustvari človeka, ga reši, naredi popolnega in mu preda Svojo ljubezen. Tako tudi Peter pravi, da je v Njem veliko tistega, kar je vredno človekove ljubezni. Peter je rekel Jezusu: »Ali je ustvarjanje nebes, zemlje in vseh stvari edini razlog, zaradi česar Si zaslužiš ljubezen ljudi? V Tebi je več čudovitega. Ti deluješ in se premikaš v resničnem življenju, Tvoj Duh se me notranje dotika, Ti me vzgajaš, Ti me grajaš – te stvari so še bolj vredne ljubezni ljudi.« Če želiš videti in izkusiti Božjo ljubezen, moraš raziskovati in iskati v resničnem življenju ter biti pripravljen odložiti svoje meso. To odločitev moraš sprejeti. Biti moraš nekdo z odločnostjo, ki je sposoben zadovoljiti Boga v vseh stvareh, ne da bi bil len ali hrepenel po mesenih užitkih, ne da bi živel za meso, ampak za Boga. Morda pridejo časi, ko ne boš zadovoljil Boga. To je zato, ker ne razumeš Božje volje; naslednjič, čeprav bo treba vložiti več truda, moraš zadovoljiti Njega in ne smeš zadovoljiti mesa. Ko boš izkusil na ta način, boš spoznal Boga. Videl boš, da je Bog lahko ustvaril nebo in zemljo ter vse stvari, da je postal meso, tako da Ga ljudje lahko dejansko vidijo in z Njim vzpostavijo stik; videl boš, da lahko hodi med ljudmi in da lahko Njegov Duh ljudi izpopolni v resničnem življenju ter jim omogoči, da vidijo Njegovo lepoto in doživijo Njegovo vzgojo, kaznovanje in blagoslove. Če vedno doživljaš tako, boš v resničnem življenju neločljiv od Boga, in če nekega dne tvoj odnos z Bogom preneha biti normalen, boš sposoben trpeti očitke in čutiti kesanje. Ko imaš normalen odnos z Bogom, ga nikoli ne boš želel zapustiti, in če bo nekega dne Bog rekel, da te bo zapustil, se boš ustrašil in boš rekel, da bi raje umrl, kot da bi te Bog zapustil. Takoj ko se bodo pojavila ta čustva, boš začutil, da ne moreš zapustiti Boga, in tako boš imel temelj in boš resnično užival v Božji ljubezni.
Ljudje pogosto govorijo o tem, da bi Bogu prepustili svoje življenje, vendar njihova izkušnja še ni prišla do te točke. Praviš le, da je Bog tvoje življenje, da te vodi vsak dan, da vsak dan ješ in piješ Njegove besede in da vsak dan moliš k Njemu, zato je postal tvoje življenje. Znanje tistih, ki to trdijo, je precej površno. V mnogih ljudeh ni temeljev; v njih so bile zasajene Božje besede, vendar še niso vzklile, še manj pa obrodile kakršen koli sad. V kolikšni meri si danes doživel? Šele zdaj, ko te je Bog prisilil, da si prišel tako daleč, čutiš, da Boga ne moreš zapustiti. Nekega dne, ko bodo tvoje izkušnje dosegle določeno točko, če bi te Bog prisilil, da odideš, tega ne bi mogel storiti. Vedno boš čutil, da ne moreš biti brez Boga v sebi; lahko si brez moža, žene ali otrok, brez družine, brez matere ali očeta, brez mesenih užitkov, vendar ne moreš biti brez Boga. Biti brez Boga bi bilo kot izgubiti svoje življenje; brez Boga ne bi mogel živeti. Ko boš doživel to točko, boš dosegel cilj v svoji veri v Boga in tako bo Bog postal tvoje življenje, postal bo temelj tvojega obstoja. Nikoli več ne boš mogel zapustiti Boga. Ko boš izkusil to do te mere, boš resnično užival Božjo ljubezen, in ko boš imel dovolj tesen odnos z Bogom, bo On tvoje življenje, tvoja ljubezen, in takrat boš molil k Bogu in rekel: »O Bog! Ne morem Te zapustiti. Ti si moje življenje. Lahko shajam brez vsega drugega, vendar brez Tebe ne morem živeti naprej.« To je resnična postava ljudi; to je resnično življenje. Nekateri ljudje so bili prisiljeni priti tako daleč, kot so danes: Morajo nadaljevati, ne glede na to, ali to želijo ali ne, in vedno se počutijo, kot da so obtičali med kladivom in nakovalom. Doživeti moraš, da je Bog tvoje življenje, da bi bilo, če bi ti Ga vzeli iz srca, kot da bi izgubil svoje življenje; Bog mora biti tvoje življenje in ti ga ne zmoreš zapustiti. Tako boš dejansko izkusil Boga in takrat, ko boš ljubil Boga, Ga boš resnično ljubil in to bo edina, čista ljubezen. Nekega dne, ko bodo tvoje izkušnje takšne, da bo tvoje življenje doseglo določeno točko, ko boš molil k Bogu ter jedel in pil Božje besede, Boga ne boš mogel pustiti v sebi, niti Ga ne boš mogel pozabiti, tudi če bi hotel. Bog bo postal tvoje življenje; lahko pozabiš na svet, lahko pozabiš na ženo, moža ali otroke, vendar boš težko pozabil na Boga – to bi bilo nemogoče; to je tvoje pravo življenje in tvoja prava ljubezen do Boga. Ko ljubezen do Boga doseže določeno stopnjo, ljubezen do ničesar drugega ni enaka ljubezni do Boga; ljubezen do Boga je na prvem mestu. Tako se lahko odpoveš vsemu drugemu in si pripravljen sprejeti vse Božje ravnanje in obrezovanje. Ko boš dosegel ljubezen do Boga, ki presega vse drugo, boš živel v resničnosti in Božji ljubezni.
Takoj ko Bog postane življenje v ljudeh, ljudje ne morejo zapustiti Boga. Ali ni to Božje delo? Ni večjega pričevanja! Bog je deloval do določene točke; ljudem je rekel, naj služijo, naj bodo kaznovani ali naj umrejo, a ljudje se niso umaknili, kar kaže, da jih je Bog premagal. Ljudje, ki imajo resnico, so tisti, ki lahko v svojih resničnih izkušnjah trdno stojijo v svojem pričevanju, trdno stojijo na svojem stališču, stojijo na strani Boga, ne da bi se kdaj umaknili, in lahko imajo normalne odnose z ljudmi, ki ljubijo Boga, ki so, ko se jim kaj zgodi, sposobni popolnoma ubogati Boga in Ga lahko ubogajo do smrti. Tvoja praksa in razodetja v resničnem življenju so pričevanje o Bogu, so človekovo življenje in pričevanje o Bogu, in to je resnično uživanje Božje ljubezni; ko boš doživel to točko, bo dosežen ustrezen učinek. Premoreš dejansko življenje in vsako tvoje dejanje drugi opazujejo z občudovanjem. Tvoja obleka in zunanji videz sta neopazna, vendar živiš skrajno pobožno življenje, in ko govoriš Božje besede, te Bog vodi in razsvetljuje. S svojimi besedami znaš govoriti Božjo voljo, sporočati resničnost in veliko razumeš o služenju v duhu. Iskreno govoriš, si spodoben in pošten, nekonflikten in vljuden, sposoben ubogati Božje dogovore in trdno stati v svojem pričevanju, ko te doletijo stvari, ter si miren in zbran, ne glede na to, s čim se spopadaš. Takšna oseba je resnično videla Božjo ljubezen. Nekateri ljudje so še vedno mladi, vendar se obnašajo kot ljudje srednjih let; so zreli, poznajo resnico in jih drugi občudujejo – in to so ljudje, ki imajo pričevanje in so Božja manifestacija. To pomeni, da bodo, ko bodo doživeli določeno izkušnjo, v svoji notranjosti dobili vpogled v Boga in tudi njihova zunanja naravnanost se bo stabilizirala. Mnogi ljudje ne uresničujejo resnice in ne stojijo trdno v svojem pričevanju. V takih ljudeh ni ljubezni do Boga ali pričevanja o Bogu, zato jih Bog najbolj sovraži. Na srečanjih berejo Božje besede, vendar živijo po satanu, kar pomeni, da sramotijo Boga, ga obrekujejo in preklinjajo. V takih ljudeh ni nobenega znamenja Božje ljubezni in v njih sploh ni delovanja Svetega Duha. Besede in dejanja ljudi torej predstavljajo satana Če je tvoje srce vedno mirno pred Bogom, če si vedno pozoren na ljudi in stvari okoli sebe ter na to, kaj se dogaja okoli tebe, če si pozoren na Božje breme in imaš vedno srce, ki spoštuje Boga, potem te bo v tvoji notranjosti Bog pogosto razsvetlil. V cerkvi so ljudje, ki so »nadzorniki«: Opazujejo napake drugih, jih kopirajo in posnemajo. Ne znajo razlikovati, ne sovražijo greha, ne sovražijo satanovih stvari in ne čutijo odpora do njih. Takšni ljudje so polni satanovih stvari in Bog jih bo nazadnje popolnoma zapustil. Tvoje srce naj bo vedno spoštljivo pred Bogom, v besedah in dejanjih naj bo skromno in naj nikoli ne želi nasprotovati Bogu ali ga vznemirjati. Nikoli ne smeš dopustiti, da bi bilo Božje delo v tebi zaman ali da bi vse stiske, ki si jih prestajal, in vse, kar si izvajal, propadlo. Na poti, ki je pred tabo, moraš biti pripravljen bolj trdo delati in bolj ljubiti Boga. To so ljudje, katerih temelj je vizija. To so ljudje, ki si prizadevajo za napredek.
Če ljudje verjamejo v Boga in doživljajo Božje besede s srcem, ki spoštuje Boga, je v njih mogoče videti Božjo odrešenje in Božjo ljubezen. Ti ljudje lahko pričujejo o Bogu; živijo resnico in to, o čemer pričujejo, je tudi resnica o tem, kaj je Bog in kakšna je njegova narava. Živijo sredi Božje ljubezni in so videli Božjo ljubezen. Če hočejo ljudje ljubiti Boga, morajo okusiti Božjo lepoto in videti Božjo lepoto; le tako se lahko v njih prebudi srce, ki ljubi Boga, srce, ki navdihuje ljudi, da se zvesto razdajajo za Boga. Bog ne sili ljudi, da bi ga ljubili z besedami in izrazi ali s svojo domišljijo, in ne sili ljudi, da bi Ga ljubili. Namesto tega jim dovoli, da Ga ljubijo po lastni volji, in jim dovoli, da vidijo Njegovo lepoto v Njegovem delu in izrekih, po čemer se v njih rodi ljubezen do Boga. Samo tako lahko ljudje resnično pričujejo za Boga. Ljudje ne ljubijo Boga zato, ker jih k temu spodbujajo drugi, niti ne gre za trenutni čustveni impulz. Boga ljubijo, ker so videli Njegovo lepoto, ker so videli, da je v Njem toliko stvari, ki so vredne ljubezni ljudi, ker so videli Božjo odrešitev, modrost in čudovita dejanja – in zato resnično hvalijo Boga in resnično hrepenijo po Njem ter se v njih prebudi takšna strast, da ne bi mogli preživeti brez pridobitve Boga. Tisti, ki resnično pričujejo o Bogu, lahko o Njem glasno pričujejo zato, ker njihovo pričevanje temelji na osnovi resničnega spoznanja in resničnega hrepenenja po Bogu. Takšno pričevanje ni posledica čustvenega vzgiba, temveč poznavanja Boga in njegove narave. Ker so spoznali Boga, čutijo, da morajo zagotovo pričevati o Bogu in poskrbeti, da bodo vsi, ki hrepenijo po Bogu, spoznali Boga ter se zavedali Njegove lepote in resničnosti. Tako kot ljubezen ljudi do Boga je tudi njihovo pričevanje spontano; je resnično in ima pravi pomen in vrednost. Ni pasivna ali prazna in brez pomena. Samo tisti, ki resnično ljubijo Boga, imajo v svojem življenju največjo vrednost in smisel, samo oni resnično verjamejo v Boga, ker so sposobni živeti v Božji luči in živeti za Božje delo in upravljanje. Zato, ker ne živijo v temi, ampak v luči, ker ne živijo nesmiselnega življenja, ampak življenje, ki ga je blagoslovil Bog. Samo tisti, ki ljubijo Boga, lahko pričujejo o Bogu, samo oni so Božje priče, samo njih Bog blagoslavlja in samo oni so sposobni prejeti Božje obljube. Tisti, ki ljubijo Boga, so Božji bližnji; so ljudje, ki jih Bog ljubi, in lahko uživajo blagoslove skupaj z Bogom. Le takšni ljudje bodo živeli večno in le oni bodo večno živeli pod Božjim varstvom in zaščito. Bog je namenjen temu, da ga ljudje ljubijo, in je vreden ljubezni vseh ljudi, vendar vsi ljudje niso sposobni ljubiti Boga in vsi ljudje ne morejo pričevati o Bogu in imeti moči z Bogom. Ker so sposobni pričevati o Bogu in vse svoje napore posvečati Božjemu delu, lahko tisti, ki resnično ljubijo Boga, hodijo kjer koli pod nebesi, ne da bi jim kdo upal nasprotovati, in lahko imajo moč na zemlji ter vladajo vsemu Božjemu ljudstvu. Ti ljudje so se zbrali z vsega sveta. Govorijo različne jezike in imajo različno barvo kože, vendar je njihov obstoj enako pomemben; vsi imajo srce, ki ljubi Boga, vsi nosijo isto pričevanje, so enako odločni in imajo isto željo. Tisti, ki ljubijo Boga, lahko svobodno hodijo po svetu, in tisti, ki pričujejo o Bogu, lahko potujejo po univerzumu. Te ljudi Bog ljubi, jih blagoslavlja in večno bodo živeli v Njegovi luči.
